Osebni arhiv

Klimatologinja prof. dr. Lučka Kajfež Bogataj nam je pojasnila, kakšni vremenski vzorci se zaradi podnebnih sprememb in pregretega ozračja, pa tudi morja, letos poleti pojavljajo ob Jadranski obali in nad morjem. Poletja, pravi, so bolj vroča in vlažna z več sopare, več je tropskih noči, pa tudi ekstremih neurij, vodnih tromb in močnih vetrov.

Podnebne spremembe ne pomenijo le ogrevanja zraka in tal, ampak tudi spremenjene vremenske vzorce. »Vremena, kakršnega smo bili navajeni, je vse manj, in to velja tako na morju kot celini. Vse več je vremenskih dogodkov, ki jih prej nismo poznali in nanje sploh nismo pripravljeni. Poznali jih nismo, ker so se bodisi dogajali zelo redko in le malo kje, danes pa se dogajajo pogosteje in bližje nam. Vendar pa so nekatera stanja povsem nova in jih prejšnje generacije sploh niso doživljale na našem ozemlju. Kar smo meteorologi že izmerili, so bolj vroča in vlažna poletja z več sopare, več je tropskih noči in pa tudi ekstremnih pojavov, kot so neurja, trombe in močni vetrovi,« je povedala klimatologinja prof. dr. Lučka Kajfež Bogataj, zaslužna profesorica na biotehniški fakulteti v Ljubljani.

Osebni arhiv

Morska voda se močno segreva

Območje Jadranskega morja se segreva vsaj za 20 odstotkov hitreje kot preostala Evropa in svet. »In to zato, ker gre za plitvo, zaprto morje z malo izmenjave z Atlantikom in malo globinskih vodnih tokov. Močno se segreva morska voda, zlasti na površini. To vodi ne le v dvigovanje morske gladine, ampak tudi v večje izhlapevanje in posledično spremenjene padavinske dogodke. V toplem in vlažnem zraku nad toplo vodo se namreč poveča količina razpoložljive potencialne energije, ki omogoča večji vzgon in razvoj nevihtnih oblakov. Posledica je večja verjetnost močnih neviht in močnih nalivov z rušilnim vetrom ali trombami.«

Letošnje poletno vreme je bilo v Istri in Dalmaciji večkrat ekstremno z intenzivnimi, silovitimi dogodki. »Temperaturna odstopanja so v Evropi že mesece daleč največja. Vrhunec rekordno toplega obdobja smo doživeli letos junija: najvišje temperature, rekordne vročinske valove in tudi pregreto morsko vodo. S to obilico energije so bili izpolnjeni vsi pogoji za nastanek ekstremov vseh vrst. Upoštevati pa moramo tudi vlogo reliefa pri burnih vremenskih dogodkih. Tako je obala Dalmacije zelo poseben primer: ozka obalna ravnina in strm prehod v Dinarsko gorstvo. Taka konfiguracija deluje kot kanal, ki lahko usmerja vetrove vzdolž obale, lokalno pospeši veter v dolinah ali nad prelazi. Relief lahko usmerja in pospeši tako burjo, jugo ali maestral. Najpomembnejše pri razgibanem reliefu pa je, da ko pride topel, vlažen zrak z morja in se na obali dvigne ob strmih gorah, nastane orografska konvekcija, ki prinaša močnejše plohe in nevihte ter okrepljene padavine tudi na obali.«

Nevaren nevihtni pojav

Med ekstremne pojave na morju spadajo tudi nam manj poznani. Eden takih je nevaren nevihtni pojav sunkovitega navzdol usmerjenega curka hladnega zraka, ki doseže tla, kjer se razlije v vse smeri, razlaga klimatologinja. »To so zelo močni sunki vetra, ne gre pa za tornado. V nevihtnem oblaku namreč obstajata dva glavna toka: vzpenjajoči se tok, ki dviguje topel, vlažen zrak in ustvarja oblake in padavine, ter spuščajoči se tok, ki je hladen in gostejši in se pospeši navzdol. Ko doseže tla, pa povzroči zelo močne vetrove v vseh smereh od točke padca. Sunki vetra lahko dosežejo tudi 150 km/h ter poškodujejo gozdove, infrastrukturo in celo zgradbe. Na udaru so zlasti lahke strešne konstrukcije, promet – še posebej letališča, gradbišča, šotori, čolni.«

Vodne trombe

Med zanimive, a letos ne tako zelo ekstremne pojave štejemo tudi morske trombe ali pijavice, kot jim pravijo. Ta mesec so jih več opazili nad Jadranskim morjem v hrvaški Istri. »Gre za vodni vrtinec zraka, ki se spusti iz oblaka in doseže morsko površino. Zelo je podoben tornadu, le da nastane nad vodo. Običajno nastane pod nevihtnimi oblaki in ga vidimo kot tanek lijak vodnih kapljic. Veter okoli jedra vrtinca lahko preseže 50 ali celo 100 km/h. Lahko se premakne na kopno, a se takrat obnaša le kot šibek tornado. Ker večina tromb nastane nad morjem, je škoda največkrat na plovilih in infrastrukturi na obali. Manjše jadrnice in čolni se lahko prevrnejo, srednje velikim ladjam pa veter lahko poškoduje opremo na krovu. Izjemoma so lahko poškodovani valobrani, pomoli ali nadstreški. Na Jadranu je to pogost pojav, spet pa potrebuje za nastanek toplo morje in hladen zrak zgoraj. Topleje ko bo, več tromb lahko pričakujemo.«

Segrevanje morja, pravi, lahko vodi tudi do močnejših vetrov, saj več toplote in vlage pomeni več energije v atmosferi. »Nevihtni sistemi (konvekcija) lahko zato postanejo močnejši in višji, kar pomeni tudi močnejše zračne tokove. Drugi razlog je povečanje kontrastov med morjem in zrakom. Če je morje toplo in pride nadenj hladen zrak, na primer ob prihodu hladne fronte, je temperaturna razlika večja. Ta povzroči večjo nestabilnost, kar spodbuja močne lokalne vetrove. Ker je morje zelo toplo, lahko tudi dnevni lokalni vetrovi, kot so burja, jugo in maestral, postanejo močnejši, ker se hitreje ustvari termični gradient med morjem in kopnim.«

Ker je bilo v letošnjem poletju ob in na Jadranskem morju več ekstremnega vremena, je to vsekakor dobro upoštevati tudi pri načrtovanju morskih, dopustniških aktivnosti. Šotorjenje v času podnebnih sprememb in burnih vremenskih pojavov vsekakor ni več tako brezskrbno, kot je bilo še pred nekaj desetletji.