Sašo Bizjak

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

Si predstavljate, da živite v hiši, kjer so pred vami bivali že vaši predniki, da dolga leta dihate s krajem in s svojim delom pripomorete k njegovi prepoznavnosti, in ko bi morali zgolj še uživati v sadovih svojega dela, nekdo tako drastično poseže v okolje, da vašemu domu preti plaz? Si predstavljate, da vsak dan trepetate, ali bo jutri vaša hiša še stala, odgovorni pa se kar ne zganejo? 74-letna Marta Gregorc z obrobja Slovenskih Goric je to zgodbo živela tri leta. Tri leta prošenj. Tri leta skrbi. Tri leta neslišanosti. In ena močna ženska, ki ji je naposled uspelo obvarovati svoj mali košček sveta.

Domačini njen dom poznajo pod imenom Pri teti Marti. K njej so kar tri desetletja zahajali šolarji, pohodniki in obiskovalci od blizu in daleč, da jih je učila peke kruha, tkanja, predenja in življenja naših prednikov. Pri njej so se lahko ljudje naučili tudi, kako se je nekdaj tradicionalno pulilo lan. Marta je postala simbol tako prleške trme kot gostoljubnosti in prostovoljstva. Tudi po njeni zaslugi se je ohranil marsikateri prleški običaj. Žal pa nič od tega ni razlog, zakaj je v zadnjih tednih pritegnila ogromno medijske in druge pozornosti. Človek pač opazi starejšo gospo, ki s plakati sedi pred vinogradom soseda podjetnika in tiho protestira.

Sašo Bizjak

Ni šlo drugače

Kalvarija se je začela leta 2023, ko je sosed, velik vinogradnik, kot je večkrat povedala medijem, obnovil svoj vinograd, ki leži nad njeno domačijo. Odgovorne je skušala opozoriti, da je zatem zemljišče nad njeno hišo začelo plaziti, kar ogroža njen dom in sosednjo hišo, kjer živi njena hči z družino.

»Zdaj bi se morali zaradi enega nepremišljenega posega seliti?!« je razmišljala naglas in večkrat poudarila, da ne zahteva nikakršne odškodnine, zgolj ustrezno sanacijo povzročene škode, da bo njen dom spet varen. S svojo zgodbo je ganila medije in dobre ljudi, ki še želijo pomagati »malemu« človeku. Tako jo je nedavno obiskal ormoški svetnik in okoljevarstvenik Matej Hebar ter zatem na družbenih omrežjih med drugim zapisal:

»Ko sem prišel, mi ni najprej pokazala razpoke na hiši ali plazu pod vinogradom. Najprej mi je povedala zgodbo svoje družine. Pred desetletji so z lastnimi sredstvi financirali skoraj kilometer asfaltne ceste. Na lastne stroške so do hiš pripeljali tudi vodovod in elektriko. Prav zaradi njihovih vlaganj v lokalno infrastrukturo se je iz Ljubljane in drugih krajev Slovenije na obrobje Slovenskih Goric preselilo več družin, ki tam živijo še danes.«

Ni mu bilo vseeno, da »teta Marta« že tri leta trepeta, ali ji bo plaz odnesel dom, zato se je odločil, da ji stopi v bran, pregleda vso dokumentacijo in javno opozori na njeno kalvarijo.

Pa saj smo zadevo ves čas reševali! 

Bi res lahko bilo naključje, da se je problematiko začelo reševati, ravno ko se je na obrobje Slovenskih Goric obračalo vedno več žarometov? »Potem ko so zadevo pograbili mediji, odgovorni pišejo, kako so ves čas aktivni in da bo v kratkem vse rešeno. In naj mimogrede omenim še to: na zadnji občinski seji smo imeli rebalans – ker nismo porabili rezervnega sklada, namenjenega točno takim zadevam, je občina 170.000 evrov preusmerila v gradnjo ceste Velika Nedelja–Savci,« dogajanje v ozadju komentira Matej Hebar.

Marta Gregorc pa je bila ob našem klicu samo vesela, da se bo končno začelo premikati. Na dan našega klica jo je namreč obiskalo kar osem pomembnežev in strokovnjakov ter opravilo vse potrebne meritve in preglede terena, da se bo sanacija lahko začela. A bolj kot občutek zmagoslavja jo je tisti dan spremljala žalost.

Kultura

Slovenci nočemo slišati resnice o sebi

»Seveda sem vesela, da moj trud ni bil zaman in da je končno posvetilo upanje, da se bo zadevo končno rešilo. Sem pa žalostna, da sem morala dati toliko skozi in toliko opozarjati, da se me je končno slišalo,« nam je zaupala opazno utrujena.

Kmalu spet dolina miru?

Zdi se, da v tistem trenutku še ni zares dojela, kaj je s svojim dostojanstvenim, spoštljivim, a odločnim protestom dosegla in dokazala svetu. Še se je vredno boriti za svoj košček sveta in še obstajajo dobri ljudje, ki te bodo pri tem podprli. Vse kaže, da bo kmetija Pri teti Marti v Cerovcu Stanka Vraza pod Jeruzalemskimi goricami kmalu spet postala kraj miru in domačnosti. Točno takšna, kot so jo pred tem dolga leta poznali daleč naokrog. »Teta« Marta si to zasluži. Biti varen v svojem domu je navsezadnje osnovna človekova pravica.

Oprostite za pomp

Ko jo je skupaj s strokovnjaki obiskal tudi župan, se mu je opravičila za ves pomp, ki ga je povzročila. »Razložila sem mu, da sem morala to narediti, saj sem zaradi skrbi že slabo spala, neprestano sem spremljala vreme in bila v skrbeh pred vsakim napovedanim dežjem in nalivom, ki bi lahko sprožil plaz. Razumel me je,« nam je povedala in še pripomnila: »Nimam nekega bogastva, ampak to, ta domačija, meni pomeni vse – to je hiša mojega dedka in babice, tu sem odraščala. Ko vidiš, da lahko nekaj v hipu izgubiš, se še toliko bolj zaveš, koliko ti to pomeni.«

revija Jana