Slovenija na razpotju: Zahtevajmo, kar nam pripada!
Kaj se bo zgodilo, če se bo po volitvah pri nas spremenila politična smer? Kaj nas čaka pod tako imenovano desno vlado? To smo povprašali tri modre ženske, ki jih cenimo.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Bomo plačevali za splav in kontracepcijo?
Sonja Lokar, sociologinja in predsednica Ženskega lobija Slovenije: »Panika ni potrebna, ker noben od obeh političnih polov ne bo dobil toliko glasov, da bi lahko počel, kar ga je volja. Me pa zelo skrbi napoved desnih strank, da bodo močno oklestili davke. To se sliši ljudem zelo prijazno, ker bomo imeli v denarnici res kakšen evro več, zelo slabo bo pa za tiste, ki potrebujejo storitve, ki jih z davki plačujemo: javno zdravstvo, šolstvo, otroško varstvo, skrb za stare.
Zlasti ženske mora skrbeti, kaj se bo zgodilo z našo socialno državo. Ta je daleč od idealne, je pa v primerjavi z drugimi primerljivimi državami zelo dobra socialna država, veliko nam omogoča. Ljudje se preprosto ne zavedamo dovolj, da davki niso sami sebi namen, ampak se brez njih veliko otrok ne bi moglo šolati, veliko jih ne bi moglo v vrtec ... Za veliko ljudi brez visokih plač je socialna država garancija, da v stiski ne bodo ostali brez pomoči.
Skrbita me tudi zagotavljanje miru in odziv na trenutne razmere v svetu. Skrbi me, da bi katerakoli naša vlada stopila na stran trumpizma, da bi se odrekli opiranju na mednarodno pravo, ki majhne države brani pred samovoljo velikih. Ti skrbijo le zase, majhne države pa obravnavajo kot nekaj, s čimer trgujejo.
In tretjič, skrbi me naše razumevanje demokracije. Je demokracija res samo to, da vsake štiri leta izberemo vlado in poslance, nato pa v kotu čakamo, kaj nam bo to prineslo? Vsi, ki nismo neposredno vladajoči, smo nebodigatreba: sindikati, socialni partnerji, nevladne organizacije, še najbolj feministične, ki nenehno sitnarimo. Ampak ti nebodigatreba so prispevek k boljšemu življenju v Sloveniji!
Si lahko predstavljamo, kako bi ohranili 55. člen ustave, če ne bi imeli tako odločnega ženskega gibanja? Ne gre samo za splav, ampak tudi za kontracepcijo, oploditev z biomedicinsko pomočjo, vprašanje porodnic, staršev. Skrbi me, da bodo rodnost reševali tako, da bodo ženskam vzeli pravice, za katere smo se borili 50 let. Vsa znana dejstva potrjujejo, da noben ukrep za spodbujanje rodnosti ni uspešen, če ne ustvarite ugodnih pogojev za mlade družine. Nič ti ne pomagata ukinitev kontracepcije in prepoved splava, če mladi nimajo službe, stanovanja in ne morejo načrtovati svojega življenja. Spomnimo, desne vlade niso prepovedale splava, ampak so rekle: plačajte zanj; niso prepovedale kontracepcije, ampak bi ta postala plačljiva. Na fin način ti vzamejo pravico. Zato je absolutno pomembno, da ostanemo aktivni državljanke in državljani! In od katerekoli vlade zahtevajmo tisto, kar nam pripada.
Zelo je pomembno, da ženske množično pridemo na volitve. To jih lahko odloči.«
Marsikaj lahko izgubimo
Dr. Vesna Vuk Godina, antropologinja: »Pričakujemo lahko desno politiko, kot smo jo že spoznali. Problematizirali bodo civilno sfero, nevladne organizacije, pravico žensk do splava, begunce, vrednote in prakse, ki niso skladne s katoliškimi vrednotami in normami. Hkrati pa se bo situacija še dodatno zapletla zaradi mednarodnega stanja. Kot vidimo pri Trumpu in Netanjahuju, so desni politiki postali tako doma kot v mednarodni skupnosti zelo nasilni, agresivni.
Če bi imeli desno vlado, bi se naša politika tem silnicam pridružila: podprli bi Izrael, verjetno bi sprejeli nezakonite rešitve glede Palestincev, podprli bi priključitev Grenlandije k ZDA in podobno. Trump je utelešenje političnega voditelja, kakršnega si želi tudi naša desnica. Janša želi biti tak voditelj. Če močna država, kot je ZDA, prakticira sporne ali celo nezakonite politike brez mednarodnih sankcij, je to zelo neugodno, ker se lahko druge sklicujejo nanjo.
Izgubimo lahko marsikaj: socialni mir, na katerega smo navajeni, socialne transferje, neko za silo obstoječo socialno državo, izgubimo lahko ogromen del javnega zdravstva, ki ga še imamo, pravico do splava. Ko sem pri prehodu v postsocializem napovedala, kaj vse bomo izgubili, so me ljudje zelo čudno gledali. Niso dojeli, da lahko izgubijo pravico do dosmrtne zaposlitve, pravico do pokojnine, družbenega stanovanja. Ko ljudje nekaj imajo, se jim namreč zdi, da tega ne morejo izgubiti. Če se bodo uresničili trendi, ki jih zagovarja desnica (privatizacija na vseh področjih – zdravstvo, šolstvo), bodo ljudje izgubili del družbene infrastrukture, ki nam je bila doslej samoumevna. To je ljudem zelo težko dopovedati.
V skladu z ameriškim modelom lahko pričakujemo tudi več vojaškega in policijskega obračunavanja na naših ulicah – z najrazličnejšimi utemeljitvami. To, kar se dogaja zdaj v ZDA, je nevaren vzor.
In kaj je narobe s sloganom SDS »Bog, družina in domovina«, ki ga je bilo opaziti pri nagovarjanju mladih v enem izmed dijaških domov? To je fašistični slogan. Naj si ljudje pogledajo, kaj je govoril Mussolini, katere so bile njegove vrednote in gesla. Katolikom se ta slogan ne bo zdel fašističen, ampak to je fašistični slogan, to je zgodovinsko dejstvo. Problem je, da večina ljudi nima niti dovolj znanja niti zgodovinskega spomina, da bi to vedela. Ker je bila katoliška doktrina v zgodovini tesno povezana s fašistično, se je je zato treba bati. Z vrednotami in normami pa je tako: same zase so lahko dobre (bog, družina in domovina na primer).
Pomembno je, za kaj jih uporabimo. Ko se začno povezovati z neko vrsto politike, ki je totalitarna, agresivna, militantna, dominantna, takrat postanejo problematične. Ko v imenu teh vrednot preganjajo druge in jih silijo, da živijo v skladu z njimi, četudi so druge vere ali neverujoči. Če te nekdo sili v slog življenja, ki ga ne zagovarjaš, to ni svoboda, temveč nasilje. Desna vlada bo vse nekatolike silila v določen način življenja. Da je njihovo življenje last boga – do takšnega verovanja imajo pravico, jaz jih ne omejujem. Vendar pa oni omejujejo mene, če mi zaradi svojih vrednot prepovedujejo, na primer, pravico do splava, pomoč pri končanju življenja ...«
Nizki davki nas lahko skrbijo
Mateja Kožuh Novak, upokojena ginekologinja, nekdanja političarka: »Prvič, desni politični pol je napovedal nižje davke, mi pa se moramo zavedati, kaj to pomeni: manj denarja za javno zdravstvo in šolstvo, za dolgotrajno oskrbo. Zato se vedno znova čudim, kako se manjšina z najvišjimi dohodki, lastniki kapitala, upira temu, da bi za zdravstveno varstvo plačala več od tistih z minimalnimi dohodki. Premožnemu štirikratni znesek od obstoječega ne pomeni nič, za nekoga z minimalno pokojnino ali pa plačo pa je že 30 evrov preveč.
Drugič, pravi politiki dojemajo medije kot korektiv in se na analize in kritike medijev tudi odzovejo. Tisti politik, ki se na medije ne ozira ali pa si jih želi popolnoma podrediti, ne bo nikoli delal v dobro ljudi, ampak samo zase in majhno privilegirano skupino podpornikov.
Tretjič, si želimo policijsko državo kot v ZDA? Spomnimo se na vodne topove, ki so šli nad protestnike pri nas. Od vodnih topov do tega, da bo nekdo ustreljen, je zelo majhen korak. Si to želimo? Politiki morajo upravljati družbo tako, da se ljudje med sabo ne stepejo in streljajo. Politik, ki tega ni sposoben in nenehno neti sovraštvo med ljudmi, ni politik za demokratično državo.
Četrtič, nevladne organizacije so pomoč za državo, so ogledalo politikom. Ti bi morali biti veseli, da jih nevladniki opominjajo na napake. Vsak jih počne, a dobri politiki se na napakah učijo.
In petič, pošten politik si tudi ne sme privoščiti podpore Netanjahuju, ki je brez vsakega občutka krivde dal ubiti toliko ljudi (otrok!).«
Objavljeno v reviji Jana, št. 5, 3. februar 2026.
Revija je na voljo tudi v spletni trafiki.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
