Šimen Zupančič

Marinka Žitnik je brez dvoma ena najuspešnejših in najbolj cenjenih slovenskih znanstvenic. Predava in raziskuje na elitnem Harvardu; izbrala ga je med dvajsetimi delovnimi mesti na različnih univerzah po svetu, ki so ji bila na voljo. Kajti povsod, kamor se je prijavila za profesorsko mesto, je dobila tudi ponudbo za zaposlitev. Njeno delo je preplet računalništva, matematike, biologije in medicine, pri njem pa razvija algoritme, metode strojnega učenja in umetne inteligence za reševanje problemov v medicini in biologiji. Eno izmed pomembnejših področij njenega raziskovanja je odkrivanje novih zdravil.

Osebni arhiv

Umetna inteligenca (UI) je verjetno največji sodobni tehnološki preboj in bo družbo v prihodnosti zaznamovala bolj kot kar koli drugega. Nekateri se je bojijo, drugi pričakujejo, da bo izboljšala svet. Kako nanjo gledate vi, ki razvoj UI spremljate od blizu in jo vsak dan uporabljate pri svojem delu?

Umetna inteligenca je neverjetno orodje. Prejšnje stoletje sta zaznamovali elektrika in industrializacija, 21. stoletje pa oblikujejo digitalna orodja – orodja, ki ne obstajajo samo v fizičnem, ampak tudi v digitalnem svetu. Ta nam omogočajo, da hitreje pridobivamo znanje, pomagamo ljudem, izboljšujemo industrijske procese in razvijamo nove tehnologije. UI vidim kot izjemno priložnost. Res je, tako kot elektriko jo je mogoče uporabiti v dobre ali slabe namene. A pri mojem delu – na področju medicine in zdravja – njen prispevek že danes prinaša otipljive rezultate in odpira neslutene možnosti za prihodnost. Zato umetno inteligenco vidim predvsem kot moč dobrega, ki lahko izboljša življenje ljudi.

Šimen Zupančič

Zakaj je umetna inteligenca v medicini tako pomembna?

Umetna inteligenca odpira povsem nove možnosti za razumevanje biologije, medicine in delovanja zdravil. Omogoča nam hitrejšo in natančnejšo diagnostiko ter bistveno pospeši razvoj zdravil. Danes razvoj novega zdravila »na roke«, v laboratoriju, v povprečju traja od 13 do 15 let in stane od ene do dveh milijard dolarjev. Velikokrat se zgodi, da so laboratorijski testi in poskusi na miših obetavni, pri ljudeh pa zdravilo odpove, kar razvoj še dodatno podaljša in podraži. Pri redkih boleznih, kjer je vzrok napaka v enem samem genu, je slika drugačna: znanstveniki pogosto dobro razumejo bolezen, a ker je pacientov malo, se postavlja vprašanje, ali si bo proizvajalec zdravila sploh kdaj povrnil začetni vložek. Tu nastopi umetna inteligenca. Za svoje »eksperimente« ne potrebuje laboratorija, temveč lahko v virtualnem prostoru premeče milijarde možnih kombinacij molekul, kot bi premikala šahovske figure, in izbere najobetavnejše za razvoj novih zdravil. S tem odpira vrata hitrejšim, cenejšim in dostopnejšim inovacijam v medicini.

Nadaljevanje prispevka si lahko preberete v reviji Jana, št. 36, 9. september 2025.

Revija je na voljo tudi v spletni trafiki.

revija Jana