Osebni arhiv

Irena Tertinek, zeliščarka in izdelovalka naravne kozmetike, proti koncu julija in vse do septembra zase nabira semena velike koprive. Ta slovijo kot pravo superživilo iz naših krajev, z robov gozdov in travnikov. Jih znate uporabiti v svoji prehrani?

»Ni boljšega občutka kot imeti znanje, da si lahko najdemo užitne in uporabne rastline v naravi. Za nabiranje koprivnih semen sem se navdušila, ko sem izvedela za njihove pozitivne lastnosti. Kmalu sem našla prav lepa rastišča velike koprive in jih nekaj nabrala. Ko sem videla, da se med shranjevanjem niso pokvarile, sem jih nabrala tudi naslednje leto,« pravi Irena Tertinek, ki skupaj z mamo Marijo že dobrih pet let ustvarja naravno zeliščno kozmetiko Timus. Rada je v naravi, nabiranje zelišč pa je zanjo tudi sprostitev. Nekaj zelišč gojita sami, precej pa jih naberejo na prostranih, neokrnjenih travnikih njihove hribovske kmetije. Ob začetku svoje poslovne poti in izdelovanju naravne kozmetike je pridobila tudi nacionalno poklicno kvalifikacijo za zeliščarko pridelovalko.

Osebni arhiv

Povsod na razpolago, preproste za pridelavo

»Koprive so prehransko bogate, rastejo povsod, obenem pa so enostavne za pridelavo, zato bi jih lahko uživali pogosteje. Večina ljudi jih še vedno zaničuje in zatira, ker ne vedo, kako so zdrave. Koprivna semena vsebujejo zdrave maščobe, pa tudi omega-3-maščobne kisline, beljakovine, vitamine A, B, C, E in K, železo, magnezij, fosfor, silicij, kalcij in folno kislino. Listi imajo kar trideset odstotkov beljakovin in 20 odstotkov mineralov, zmleti v prah pa so del ajurvedskih tradicionalnih zelišč s številnimi pozitivnimi učinki na zdravje. Za uživanje nabiramo semena velike koprive (Urtica dioica), ki jo poleg značilnega videza prepoznamo tudi po tem, da nas listi 'opečejo'. Velika kopriva nima barvnih cvetov, kot jih ima denimo mrtva kopriva. Le stežka bi jo zamenjali s kakšno drugo rastlino, toda pred nabiranjem se o njej vseeno dobro poučimo.«

Dvignejo energijo in zmanjšajo stres

»Koprivna semena so adaptogena, kar pomeni, da se prilagodijo potrebam telesa. Delujejo tam, kjer posameznik to potrebuje. V splošnem velja, da dvignejo energijo in pomagajo zniževati raven stresa v telesu. Dodajamo jih po eno čajno žličko na dan na osebo, predvsem v jedi, ki jih ne segrevamo.«

Koprivna semena nabiramo poleti

Semena velike koprive lahko nabiramo od konca julija in vse do septembra. »Koprivna semena vedno nabirajmo v čistem, neonesnaženem okolju. Velike koprive rastejo na gozdnih robovih, v gozdu, na robovih travnikov, ob stavbah, v glavnem tam, kjer se površine ne kosijo prepogosto in se imajo možnost razviti. Velika kopriva je dvodomna rastlina, rastejo moške in ženske rastline. Cvetovi moških rastlin imajo drobne cvetove s še manjšimi štirimi prašniki, ki jih vidimo, ko si rastlino od bliže pogledamo. Tako tudi ločimo moško cvetočo rastlino od ženske, ki semeni. Ženske rastline razvijejo pestiče, na katere se ujame cvetni prah iz moških rastlin. Kmalu po cvetenju se na ženskih rastlinah razvijejo semena. Pogosto pa na enem rastišču najdemo moške cvetoče rastline in ženske s semeni, zato moramo vedeti, kakšna so njihova semena. Velika kopriva ima trikotna in na ženskih rastlinah se razvijejo v grozdih. Za nabiranje so semena zrela takrat, ko so obarvana temno zeleno in se zlahka osmukajo z grozda, na katerem se razvijejo. Nabiramo jih v suhem in sončnem vremenu.«

Osebni arhiv

Zaščitne rokavice in dolgi rokavi!

»Za nabiranje semen velike koprive zagotovo potrebujemo rokavice in dolge rokave. Nabiramo jih na dva načina. Porežemo lahko cele rastline in semena z listi vred osmukamo. Posušimo jih v suhem prostoru, kot sta na primer kurilnica ali kuhinja, lahko tudi v sušilniku za zelišča ali v pečici pri 30 do 40 stopinja Celzija, dokler niso semena in listi na otip suhi – listi se morajo zlahka zdrobiti v dlani. S cedilom za testenine nato semena ločimo od listov, vendar le narahlo pomešamo, da se nam listi preveč ne zdrobijo. Liste lahko shranimo za čaj. Druga možnost nabiranja koprivnih semen je, da z rastline porežemo le grozde semen, ki jih lahko jemo kar surova ali pa jih posušimo in shranimo.«

Uživamo eno žlico koprivnih semen na dan

»Več nam sicer ne bo škodilo, nas pa lahko močno poživi. Uživanje svežih koprivnih semen se ne razlikuje bistveno od uživanja posušenih semen, nobena načeloma niso pekoča.« Ker pa se koprivna semena lahko dotaknejo koprivnih listov, sogovornica priporoča, da jih podrgnemo med dlanmi, na katerih nosimo rokavice, da se morebitni ostanki žgalnih laskov zdrobijo in nas ne morejo opeči. Zato tudi svetuje, da posušena koprivna semena pred uporabo dodobra premešamo oziroma uporabimo metodo s cedilom za testenine. Sveža semena shranjujemo v hladilniku, suha pa na sobni temperaturi, v neprepustno zaprti posodi. Tako kot vsa semena je dobro tudi posušena koprivna semena pred uporabo namočiti. Lahko jih tudi zmeljemo, a za mletje uporabimo le suha in imejmo mlinček posebej za mletje semen in zelišč. Sama koprivnih semen ne melje. Bolj kot mletje priporoča fermentiranje in namakanje koprivnih semen v jogurtu, kefirju ali kislem mleku čez noč ali pa uživanje semen, namočenih v medu. S tem postanejo učinkovine, skrite v koprivnem semenu, našemu telesu lažje in bolje dostopne.

Shranimo jih za hladnejše dni!

»Koprivna semena lahko uživamo sveža, za shranjevanje pa morajo biti predvsem zrela in res suha. Shranimo jih v neprepustno posodo – sama jih dam v steklene kozarčke. Če nismo prepričani, ali so koprivna semena res suha, lahko na dno posode posujemo riž ali ga damo v čajno vrečko. Tako riž vpije morebitno vlago.«

Osebni arhiv

Koprivna semena v smutiju.

»Koprivna semena lahko že večer pred uživanjem namočimo v jogurt ali vodo, ki jo dodamo v smuti. Tako jih lažje prebavimo.« Irena si dopoldne najraje pripravi smuti po naslednjem receptu: V mešalniku za eno osebo zmeša 1 jabolko, 1 banano, pest zamrznjenih malin ali gozdnih borovnic in 1 žlico koprivnih semen. Tako svojemu telesu zagotovi obilico vitaminov in vlaknin.

Med s koprivnimi semeni

»V pollitrski steklen kozarček stresemo za tretjino kozarčka koprivnih semen. Prelijemo jih z medom in narahlo premešamo. Semena se tako omehčajo in so lažje prebavljiva, njihove blagodejne sestavine pa dostopnejše. Tako izboljšan med s koprivnimi semeni lahko dodamo v kosmiče ali čaj ali pa čez dan zaužijemo žličko take medene mešanice. Namažemo jo lahko tudi na kruh in dobimo zelo zdrav zajtrk.«

Čaj s koprivnimi semeni

»Eno čajno žličko posušenih ali svežih koprivnih semen prelijemo s pol litra vode. Po 10 minutah čaj precedimo in ga spijemo še toplega.«

Koprivna semena za zdrav zajtrk

»Koprivna semena primešamo namočenim ovsenim kosmičem. Sama dodajam poravnano žlico semen v eno skodelico kosmičev. Vse skupaj zaokrožimo z narezanim sezonskim sadjem. Za dodatne beljakovine lahko dodamo še skuto ali pa kosmiče namočimo v jogurt.«

Energijske kroglice s koprivnimi semeni

»V mešalniku zmešamo 100 g ovsenih kosmičev, dve jedilni žlici koprivnih semen, 50 g oreščkov, denimo orehov, indijskih ali drugih oreščkov, 2 žlici semen čija, 2 žlici lanenih semen in ščepec soli. Dodamo še 150 g narezanih datljev in znova zmešamo, da dobimo lepljivo mešanico. Nazadnje dodamo še 2 žlici kakava, 2 žlici kokosovega olja, 2 žlici medu in 3 žlice katerega koli mleka. Znova zmešamo, da se vse sestavine lepo povežejo. Če se nam zdi masa premokra, lahko dodamo še kokosovo moko. Nato z rokami oblikujemo kroglice in jih povaljamo v kokosovi moki ali kar v koprivnih semenih. Shranjujemo jih v hladilniku, če jih seveda še kaj ostane.
S tem dobimo čudovito, zelo zdravo sladico, ki bo teknila tudi našim najmlajšim.«

Kruh s koprivnimi semeni

Sestavine: 500 g pirine gladke moke, 1 zavojček suhega kvasa, 1,5 čajne žličke soli, 3 žlice koprivnih semen, 3 dl mlačne vode

Priprava: v 500 g pirine gladke moke vmešamo 1 zavojček suhega kvasa, 1,5 čajne žličke soli, 3 žlice koprivnih semen in 3 dl mlačne vode. Vse skupaj dobro premešamo, da dobimo voljno testo. Pustimo ga počivati 10 minut, nato ga še enkrat dobro premešamo in prestavimo v manjšo pomokano pleteno košaro za vzhajanje kruha. Po približno pol ure pri sobni temperaturi ali ko testo vzhaja na trikratno velikost, ga zvrnemo na pomokan pekač. Prestavimo ga v pečico, ki smo jo že segreli na 200 stopinj Celzija. Prvih 10 minut pečemo kruh na 200 stopinj, nato še 25 do 30 minut pri temperaturi 180 stopinj Celzija.

NAMIG

Koprivna semena nabiramo in sušimo poleti. Shranimo jih tudi za uporabo v zimskih in pomladnih mesecih, saj nam dvignejo energijo.

Objavljeno v reviji Jana, št. 31, 5. avgust 2025.

Revija je na voljo tudi v spletni trafiki.

revija Jana