»Svojo moč črpava iz tega, da se vsega lotevava skupaj, nikoli se ne pustiva na cedilu,« pravita igralca in starša dveh otrok, ki s tem ko se trudita za svoj razvoj, skrbita za rast celotne družine. Navdihujoče pristni so in iskreno srečni v svojem svetu, daleč proč od instantne iluzije popolnega sveta.
Bilo je pred časom, neki dogodek, na katerem se je trlo obrazov iz sveta estrade, a sem ju sredi množice nemudoma opazila. Izstopala sta s svojo preprostostjo in odmaknjenostjo, kar je bilo v takem kontrastu z glasnim vrvežem, okrancljanim s hlinjenimi nasmehi, da tega preprosto ni bilo mogoče prezreti. Iskreno vam povem, da sem jima sledila, ker me je pogled nanju pomirjal in hkrati navduševal. Želela sem se dotakniti pristnosti, v katero sta se ogrnila, in jo predstaviti. Vam.
Mesece pozneje se je zgodil klepet, ki je lahko v velik navdih parom in družinam. Veste, da bi občutili zadovoljstvo, ne potrebujete občinstva, Nina, Robert ter otroka Lejla in Oliver prav vsak dan skrbno gradijo svoj mehurček, v katerem rastejo ter se počutijo izpolnjene. V njihovih očeh je sreča trenutek v dnevu, ko se vsi umirijo in zgolj obstajajo. Mirni. Skupaj. Družino povezujejo tudi obredi, prav vsako nedeljo si, denimo, za zajtrk pripravijo palačinke. Pa naj še kdo reče, da sreča ni sladka!
Nina, Robert, po kakšnem načelu živita, kaj je za vaju pomembno in čemu se izogibata?
Nina:Najina največja vrednota je družina. Delava na tem, da smo čim bolj povezani, da kakovostno preživljamo čas in da se vsak dan drug od drugega učimo. Poskušava pa se izogibati toksičnim ljudem in odnosom.
Robi: Vse je za nekaj dobro. To je stavek, ki ga velikokrat uporabiva, ko se srečujeva z izzivi. In moram reči, da se je že večkrat izkazalo, da je tako. Mogoče je res ta fraza obrabljena, ampak če vanjo verjameš, ti je nihče ne more vzeti.
Vajina pristnost in umirjenost izstopata v današnjem svetu, ki pogosto nagrajuje površinsko popolnost. Kako se upirata temu »kultu popolnosti«?
Nina:S tem da si priznava, da sva daleč od popolnosti. Sva se pa oba pripravljena boriti, delati pri sebi in v odnosu ter si ne zakrivava oči, da težkih obdobij ne bo. V osnovi se res spoštujeva in imava neizmerno rada. To ostane tudi med preizkušnjami.
Robert: Popolnost, ki se izkazuje na omrežjih oziroma preko zunanje slike v družbi, naju sploh ne zanima. Pomembno je, da sva midva zadovoljna, vsak zase, kot par in družina. Takrat ni potrebe po slikanju popolnosti, ker smo izpolnjeni. Moramo si pa ljudje upati priznati nepopolnost, napake, težave … To so vse stvari, ki nas gradijo in naredijo močnejše.
Nadaljevanje navdihujočega intervjuja si lahko preberete v reviji Jana, št. 6, 11. februar 2025.
