Tovrstno zdravljenje zahteva, pravi psihologinja Martina Kuzman, aktivno sodelovanje staršev, saj je zelo pomembno, kako se v družini uporabljajo telefoni in računalniki. Pedopsihiatrinja in strokovna vodja Jerneja Maček dodaja, da elektronika ni samo nekaj slabega, je pa njena pravilna uporaba umetnost. A z majhnimi koraki se lahko daleč pride, na Rakitni so zelo zadovoljni, ko otroci spet odkrijejo igro, šport in umetniško ustvarjanje.
Rakitna je zeleni biser nad Ljubljano in program Digitalni detox je nekaj posebnega, saj ima veliko dejavnosti v naravi. Ta k sreči mladostnike popolnoma prevzame. Kaja je navdušena nad zelenjem, svežim zrakom in prijaznostjo ljudi, Tina pa po pravici prizna, da so jo starši kar malo prisilili, da je prišla. In kdo se po navadi znajde v takšnem programu? Tisti, ki večino prostega časa, več kot dve uri na dan, preživijo pred zasloni. Poruši se jim spanje, upade jim koncentracija, imajo težave s spominom ter učenjem in še bi lahko naštevali. Za starejše od 18 let je zdravljenje nekemičnih odvisnosti, kamor sodi pretirana uporaba zaslonov, mogoče v Psihiatrični bolnišnici Idrija. »Starši izgubijo upanje, da bi lahko pri otroku vzpostavili strukturo,« pravi Stanislava Grachova, psihologinja, njena sodelavka Martina pa dodaja, da se mladostniki na začetku zelo upirajo strukturi dneva, ki jim jo želijo približati, a jo imajo pravzaprav radi in jo potrebujejo. Za vse tri tedne imajo natančno določen urnik, da jih postopoma vpeljejo v rutino, od jutranjega vstajanja, higiene, rednih obrokov do aktivnosti. »Narava nam pomaga pri zdravljenju, zdravilišče je sredi čudovite narave, kar omogoča, da imamo živali, in čas, ki so ga najstniki prej namenili telefonu, lahko zapolnijo s skrbjo zanje,« pojasnjuje direktorica Romana Rasperger Kos. Kot pravi pedopsihiatrinja Jerneja Maček iz Centra za duševno zdravje otrok in mladostnikov na Brezovici, so že pred korono opažali težave s čezmerno uporabo zaslonov: »Po vrnitvi v šolo jih je bilo še več, otroci so se navadili uporabljati telefone in računalnike v prostem času, za socialne stike po družbenih omrežjih. Vse se je obrnilo na glavo.«
Med bivanjem ni digitalnih naprav
Samo zamislite si svoj dan brez telefona. Mladostniki se zavestno podajo v to. Na začetku se pojavi depresivno razpoloženje, dolgčas, ne želijo se niti pogovarjati. Vse jim je odveč. V tem trenutku je zelo pomembno, da se ponovno vzpostavi rutina tudi z rednimi obroki. Kaja, Jakob in Tina, ki so na Rakitni preživljali že tretji teden, so nam v en glas zatrdili, da je hrana več kot odlična. Mladostniki končno redno jedo. Jakob doda, da se je končno naspal. Modro pove, da vsi vemo, da vsi najstniki premalo spijo. Ko jih povprašam, zakaj bi svetovali nekomu program Digital detox, Kaja razloži, da v takem okolju lahko vidiš, kaj je bil tvoj največji problem, čemu si namenjal svoj čas in od česa bežiš. Svit je najbolj navdušen, da končno spi po deset ur, a tudi urnik mu zelo pomaga, da naredi, kar je treba. Tina, ki je bolj zadržana, se končno opogumi in svetuje mladim, naj bodo previdni, koliko bodo na telefonu, sicer te tepe marsikakšna nadloga.
Program zelo poudarja krepitev vrstniških odnosov in skupinskega duha. Veliko dejavnosti je v skupini, kjer se med seboj upoštevajo in sodelujejo. Kaja opiše, da vedno k obrokom odidejo skupaj, ko pojedo, pospravijo pladenj, sedejo in počakajo, da pojedo vsi v skupini, tudi oddelčna sestra.
Nadaljevanje prispevka si lahko preberete v reviji Jana, št. 46, 12. november 2024.
Galerija
Poglej vse fotografije (3)
