Zdravila, ki dajejo izjemne rezultate pri zdravljenju kronične bolečine, nevroloških simptomov, kot je epilepsija, Parkinsonova bolezen in demenca, kroničnih vnetjih, kot so revmatski artritisi, ulcerativni kolitisi ali Crohnova bolezen, so pri nas v praksi skorajda ali pa popolnoma nedostopna. Medtem jih drugod po EU bolniki brez težav dobijo na recept v številnih oblikah, uporaba pa narašča.
Doc. dr. Tanja Bagar: Tako nepravično se mi zdi, da je ta izjemna rastlina, ki ima tako širok potencial pozitivnih učinkov in tako malo stranskih, pri nas tako zapostavljena!
Kako je torej dostop do zdravil iz konoplje urejen pri nas?
V Sloveniji sta bolnikom z belim receptom na voljo dve spojini. Eno je sintetični THC, ki je že zelo dolgo na tržišču v Evropi. Imenuje se dronobinol in je ponavadi v obliki kapljic. Ima zelo omejeno potrjene indikacije – predpišejo ga lahko ob pomanjkanju apetita in izgubi telesne teže pri aidsu ter pri slabosti in bruhanju pri kemoterapiji, pa še to le, ko vsa druga zdravila odpovejo. Potem imamo v Sloveniji na razpolago enomolekularni oziroma izoliran CBD, ki se največkrat predpiše pri epilepsiji. Zadnje leto včasih onkologi predpišejo tudi kombinacijo obeh. To so namreč magistralni pripravki in lahko v lekarni iste kapljice zmešajo v različnih razmerjih CBD in THC. Drugega pri nas nimamo, medtem ko je v EU na voljo kopica pripravkov in tudi zdravil. Bolniki lahko načeloma zahtevajo še interventni uvoz Epydiolexa, ki se uporablja kot dopolnilno zdravljenje pri trdovratni epilepsiji, predvsem pri otrocih. Pri nas sicer je v registru zdravil, nimamo pa uvoznika zanj.
Kako deluje interventni uvoz?
Zdravilo lahko teoretično bolniki oziroma največkrat starši dobijo za bizarno veliko denarja, govorimo o okoli tisoč evrih na mesec, odvisno od države. Potem morajo vložiti zahtevek za vračilo s strani zavarovalnice. Če so med tistimi nekaj srečneži, ki jim vračilo vsaj delno odobrijo, pa se morajo za povrnitev stroškov boriti vsakega pol leta ali vsako leto znova, čeprav gre za vseživljenjsko zdravljenje. Pri vseh zdravilih iz konoplje mora zdravnik napisati beli recept in kar obsežno obrazložitev, zakaj je zdravilo za tega bolnika potrebno. Zdravilo nato človek plača iz lastnega žepa, zatem pa mora skozi dolgo proceduro in imeti nemalo veščosti z birokracijo, da izpelje vse tako, da dobi stroške povrnjene. S tem da mi ljudje pravijo, kako jih lovijo na vse mogoče birokratske »cake«, da zavarovalnici ne bi bilo treba izplačati denarja. Zdaj pa si predstavljajte onkološkega bolnika, ki nekako le pride do recepta, potem pa se mora v svojem stanju in pri groznih stranskih učinkih kemoterapije boriti še z birokratskimi mlini. To še zdravemu človeku pobere ogromno energije, kako naj to počne bolnik! Nepravično je, da ne more po svoja zdravila normalno v lekarno z zelenim receptom, kot je to urejeno za preostala zdravila. Potem so tu izkušnje staršev, ki za istega otroka, za isto indikacijo, za isto zdravilo včasih dobijo stroške za zdravilo povrnjene, včasih ne. S tega vidika že deset let ni nobenega napredka pri ureditvi vračila stroškov bolnikom. Žal pa ne tudi z vidika, da bi se bolnik imel možnost posvetovati z zdravnikom in dobiti preverjena zdravila iz konoplje. Se pravi, urejeno ni nič, kar je za bolnika najpomembnejše.
Kaj pa je na voljo v tujini?
Zelo zanimivo zdravilo, ki se ga v Avstriji kar veliko predpisuje, predvsem za protibolečinske terapije, je Nabilone. To je sintetični derivat THC-ja, kjer zelo nizki odmerki v obliki kapsul zelo dobro učinkujejo pri bolečini, predvsem kronični in nevropatski. V celotni Evropski uniji so na razpolago CBD-svečke, ki so v EU registrirane kot medicinski pripomoček, dosegljive niso edino pri nas. Prednjači gotovo Nemčija, kjer je ljudem na voljo ogromno pripravkov iz konoplje, odkar so uredili področje konoplje za medicinsko uporabo. Tam dobiš v lekarni na recept praktično karkoli – cvet konoplje, izvleček smole, kapsule itn. Zdravniki dobijo spisek in navodila, katere sorte so primerne za določeno zdravstveno stanje – za anksioznost, bolečine, onkološka stanja, spastičnost pri multipli sklerozi itn. Na razpolago je vse mogoče iz konoplje, stroške pa v večini primerov krije zavarovalnica. V Nemčiji so odobrili preko 80 proizvajalcev konopljinih izdelkov za uporabo v medicini, vendar ti s proizvodnjo ne morejo zadostiti povpraševanju, zato jih Nemčija še dodatno uvaža.
Nadaljevanje prispevka si lahko preberete v reviji Jana, št. 46, 12. november 2024.
