Foto: MATEJA J. POTOČNIK, VITO TOFAJ, SAŠO ŠVIGELJ, SAŠO RADEJ
Malo znano in pogosto prezrto dejstvo: vsakokratna podelitev naslova Slovenka leta je ena najhujših preizkušenj za ličila. Proizvajalci kozmetike bi lahko na njej testirali obstojnost svojih ličil, ker če nerazmazana in neodplaknjena preživijo burna čustva ob podelitvi, potem preživijo vse, še jedrsko katastrofo. Veliko mokrih trenutkov je na naših podelitvah in kot izkušena veteranka nikoli ne pozabim na v vodi netopno maskaro. Ker nikoli ne veš, kdaj te bo spodneslo – pogosto solze nepovabljene pritečejo ob čustvenem zahvalnem govoru nove Slovenke leta ali oči zaščemijo ob nagovoru slavnostnega govornika, lahko pa se nepričakovano zgodi tudi kadarkoli vmes – letos se je že čisto na začetku, ko so nominiranke začele prihajati v dvorano. Prva je vstopila ilustratorka Marjanca Jemec Božič in so ji ljudje stoje ploskali. »Sem mislila, da zato, ker sem pač prva vstopila,« je nedolžno rekla po podelitvi. Ne, to ni bil pravi razlog – v predstavitvenem članku smo napisali, da je zato, ker so številne generacije otrok odraščale ob njenih ilustracijah, košček Marjance v vseh nas. Zaradi tega koščka, mislim, je občinstvo v Cankarjevem domu poskakalo na noge – v zahvalo za vse tiste lepe, srečne urice, ki smo jih kot otroci ali pa s svojimi otroki, vnuki preživeli ob njenih sličicah. Ovacije se včasih zgodijo v trenutku razglasitve nove Slovenke leta, ne pomnim pa – in sem se presmrkala že skozi veliko podelitev – da bi komu tako ploskali, še preden se je podelitev sploh zares začela.
Za to, kar ste
In kar poskusite ohraniti suho oko ob nagovoru slavnostne govornice Anite Ogulin, dobitnice naslova častna Slovenka za vse čase. Poskusite, izzivam vas! »Anita v Sloveniji pomeni upanje, in Anita Ogulin je institucija upanja. Zgradila je sistem, ki predstavlja enega od temeljev varnosti v tej državi,« med drugim pravi utemeljitev nagrade. V videosporočilu se je ta velika ženska poklonila enajstim letošnjim nominirankam, »ženskam, ki STE sprememba,« je rekla. »Zame ste vse Slovenke leta. Pa naj bo izbrana katerakoli od vas, verjamem, da bo prava. Zato, ker ste. Zato, KAR ste. … Ker ste najžlahtnejši del naše družbe.«
In bili so tudi trenutki čiste nedestilirane groze, letošnjo podelitev so namreč snemali in se je tista predrzna kamera na žerjavu vrtoglavo vrtela okrog, nonšalantno je švigala mimo kipca kiparke Ljubice Ratkajec Kočica, namenjenega Slovenki leta. Stal je tam, čisto sam! Na visokem podstavku! Glinen in ranljiv! Tako me je skrbelo, da ga bo kamera sklestila! Mene tudi, je pozneje priznala kolegica. Kakorkoli, kipec je v enem kosu počakal svojo Slovenko. Je bilo pa nekaj kocinedvigujočih trenutkov …
Zmagal še pred zoro
Podelitev je (prvič, a nepregledne množice nas upajo, da ne zadnjič) vodil Klemen Slakonja. Da je nadarjen za vse mogoče, smo že davno vedeli, itak, da bo šel in se lotil prepevanja operne arije, pa čisto zares nismo pričakovali. Za Nessun dorma iz Turandot, za to, da se drzno postaviš ob bok Pavarottiju, ki jo je tako nepozabno prepeval, potrebuješ zelo konkretno samozavest in mogočen glas. In Klemen Slakonja ima oboje. Saj veste, to je tista arija, ki se konča z zmagoslavnim all'alba vincerò!, ob zori bom zmagal, ampak Klemen je zmagal že zdavnaj pred zoro, ob sedmih je bilo že vsega konec in voditelj je bil – ob Slovenki leta – definitivno zmagovalec večera. Po ariji – v slovenščini, z novim besedilom – je brezšivno prešel v italijanščino s Zitti e buoni in pozneje odpel mešani duet s samim seboj ter v njem nadkrilil samega sebe. Nerešeno je ostalo vprašanje, ali se je na stopnicah z odra prekucnil nalašč ali po nesreči – ups, je nedolžno rekel – ampak ob dejstvu, da je to naredil ravno pri verzu, ki je govoril o padanju, vedno močneje sumim, da je bilo nalašč. In ga je zdaj treba poimenovati igralec/voditelj/pevec/poliglot/kaskader.
Izvolite opaziti, da podelitev Janine Slovenke leta tradicionalno (se pravi, že drugič!) vsebuje pesem, ki bo potovala na popevko Evrovizije: lani so prepevali Joker Out, letos pa Raiven svojo Veroniko. Pa (neevrovizijska) Smrdel Brothers Collective in Leopold I., ki ima krasen globok glas, čeprav ne poje, temveč rapa.
Hvala, ker vam je mar
Tole je slaba stran dejstva, da smo tednik: da je nova Slovenka leta Ana Petrič, strastna zagovornica starejših, ki vedno znova najde nove, izvirne poti, da jim polepša starost, so pred nami objavili že drugi. A po drugi strani si mi vzamemo čas in prostor, da s tistimi, ki niso bili na prireditvi, potujemo skozi najlepše trenutke.
Pa da vam povemo stvari, ki jih drugi niso – na primer to, da smo od bralcev letos dobili rekordno število glasov, skoraj trikrat toliko kot lani. Kipec (čudežno nedotaknjen) je podelila urednica Jane Melita Berzelak, dala ga je, je rekla, v roke ženski, »ki je priznala, da si želi zmagati. Kako neslovensko. In sicer za to, da bi z naslovom dobila več družbene moči in bi lahko še glasneje opozarjala, da je zadnji čas, da kaj spremenimo.« Počaščena in presenečena (je priznala) je Ana Petrič vzdihnila, »zelo rada bi vam povedala kaj vzpodbudnega, pa vam na žalost ne morem, ker je v socialnem varstvu mogoče še slabše kot v zdravstvu. A ni vse črno,« je potem pojasnila, »kljub temu tam delajo srčni ljudje in danes stojim tukaj za vse moje stanovalce, za vse stanovalce vseh slovenskih domov, za vse tiste, ki potrebujejo pomoč, za vse svoje sodelavke, predvsem čistilke, strežnice, negovalke, sestre, perice, receptorke, ker na žalost je vse to osebje, ki je plačano še manj, kot je minimalna plača. Na žalost je to osebje izčrpano, a vseeno vztrajamo.«
In je bila tako Ana Petrič uradno prva, ki je opazila, da nega, tako v socialnem varstvu kot v zdravstvu, ni odvisna zgolj od enega poklica (na primer zdravniškega, če damo povsem naključen primer). In je nadaljevala: »A naj vam povem, da tudi še bomo! … Glasovali ste, da vam je mar za starejše in da vam je mar za spremembe, in to je najbolj pomembno.«
Hvala vam.
Škoda, da vas ni bilo zraven
Ampak ni še nič zamujeno, tudi če v soboto niste sedeli z nami v Linhartovi dvorani, lahko vse lepe trenutke – veliko jih je –doživite ob posnetku prireditve. Predvajan bo štirikrat, na Aktual TV 8. marca ob 20. uri in 11. marca ob 18. uri, potem pa še na TV Veseljak Golica 9. marca ob 20. uri in 14. marca ob 18. uri.
Se gledamo
Pod vodstvom prvega gospoda
Tradicionalni del, tisti, ki se zgodi še pred podelitvijo, je obisk pri aktualnem predsedniku republike v predsedniški palači. Letos je bila to – že drugič – predsednica Nataša Pirc Musar. Po nagovoru je predala stvari v roke svojemu možu in tako je nominiranke (in najfirbčnejši del Janine redakcije) skozi sobane palače vse do predsedničine pisarne (sove zbira, ste vedeli?) popeljal prvi gospod, tako se uradno reče predsedničinemu partnerju, Aleš Musar. Prva slovenska predsednica republike je tudi prva – in zelo ponosna je na to – ki je dala v tej palači obesiti zavese (niso videti, kot da jih kdaj zagrnejo, samo tam so, nevpadljive in dostojanstvene), prvi gospod pa v dogovoru z Narodno galerijo izbira slike in kipe, ki so palači dani samo naposodo, prav tako kot je sposojena nova pridobitev, jedilnica, ki jo je za zasebnega naročnika pred kakšnim stoletjem oblikoval znameniti arhitekt Jože Plečnik. Ves čas je bila v uporabi in je še vedno. Posebnost te jedilnice je sedem stolov, osmi se je namreč potepel v neznano in ga ni bilo več nazaj. A niso še obupali, tudi zanj so dali izdelati novo blazino. Če se kdaj vrne …
