»Mama ima srčno popuščanje, pa tudi njena pljuča so okvarjena, zato se pogosto slabo počuti,« razlaga Sašo. »Zato ne jaz ne ona najprej nisva posumila, da je kaj še posebej narobe. Med nakupovanjem je postala močno utrujena, zato sva šla hitro domov. Zvečer je potožila, da jo tišči v trebuhu, in šla spat. Sredi noči me je zbudilo ropotanje. Mamo sem našel bruhati na stranišču. Rekla je, da ji je zelo slabo in da se je polulala v pižamo. Očedil sem jo in spravil nazaj v posteljo. Bila je popolnoma izčrpana. Termometer je pokazal 40 stopinj Celzija, ona pa se je tresla od mraza. Naslednji dan je bilo še vedno slabo, le vročino sem ji uspel nekoliko zbiti. Ker je pojedla nekaj žlic kompota, sem upal, da je bolje. A še vedno ni zmogla zadržati urina in še vedno jo je bolelo v trebuhu. Postajala je čedalje slabotnejša in čedalje bolj odsotna. Bil je vikend, zato je nisem mogel peljati k njenemu zdravniku. V ponedeljek je bila še slabša, ponečedila se je in padla s školjke. Zdravnik je naredil krvni test in naju takoj napotil na urgenco.« Saševa mama je bila štiri dni na intenzivni negi. Preživela je, a okrevanje bo še dolgo.
Sepse je čedalje več
Sepsa ali zastrupitev krvi, kot ji rečemo po domače, je infekcijska bolezen, ki jo sproži okužba. Večinoma jo povzročajo bakterije, najpogosteje črevesne, kot sta Escherichia coli in Klebsiella, pogosti povzročitelji so tudi streptokoki in stafilokoki. Zelo redko, pri približno petih odstotkih ljudi, pa sepso povzročajo glive, predvsem glive iz družine kandida. Sepsa se razvije, ko infekcija v enem organu, ki jo ima bolnik že od prej, sproži verižno reakcijo v telesu. Delimo jo na različne stopnje – sepsa, huda sepsa in septični šok, vse od njih pa zahtevajo zdravljenje na intenzivnem oddelku bolnišnice. Tam takoj začnejo z antibiotiki. V naslednjih 24 urah pa z mikrobiološkimi preiskavami izolirajo povzročitelja vnetja in predpišejo najprimernejši antibiotik. Če je treba, dodajo še zdravila za dvig krvnega tlaka. Pomembno je tudi drugo podporno zdravljenje, s katerim razbremenijo prizadete notranje organe.
Nadaljevanje prispevka si lahko preberete v reviji Jana, št. 43, 24. oktober, 2023.
