Primorec dr. Blaž Gasparini je podnebni fizik in raziskovalec na Univerzi na Dunaju, kjer preučuje vpliv visokih oblakov cirusov na podnebje. Na univerzi ETH v Švici je doktoriral na temo teh oblakov in metod o umetnem spreminjanju podnebja – geoinženiringa. Pojasnil nam je, ali je mogoče vplivati na trenutno vreme in količino padavin. Še mnogo več zanimanja pa vzbuja podnebni geoinženiring, ki bi lahko z umetnim zmanjšanjem sončnega obsevanja planeta vplival na podnebje na globalni ravni. Rezultati računalniških modelov podnebja in laboratorijskih študij kažejo, da bi sončni geoinženiring lahko preprečil dodaten dvig temperatur. Vendar, kot poudarja, ta ni rešitev za podnebno krizo, edina trajnostna rešitev je zmanjšanje toplogrednih plinov.
Geoinženiring ni rešitev za podnebno krizo!
Dr. Blaž Gasparini je po doktoratu na Univerzi ETH v Švici tri leta prežive na University of Washington v Seattlu v ZDA ter raziskoval vplive in razvoj tropskih nevihtnih oblakov na podnebje. Kaj bi po njegovem najprej morali vedeti o oblakih v zvezi s podnebnimi spremembami? »Oblaki igrajo v podnebju dvojno vlogo. Na eni strani ga hladijo, s tem ko odbijajo sončno svetlobo nazaj v vesolje, po drugi strani pa Zemljo tudi segrevajo, podobno kot toplogredni plini. Zelo odbojni nizki beli oblaki, če jih gledamo iz ptičje ali satelitske perspektive, podnebje močno ohlajajo. Visoki oblaki, predvsem tanjši in prozorni, ki jim pravimo cirusi, pa v povprečju podnebje segrevajo. To pa zato, ker odbijejo le malo sončne svetlobe, imajo pa močan toplogredni učinek.«
Nevihtni oblaki so vremenski nebotičniki
V Sloveniji smo v tem poletju priča nizu vročinskih valov, obenem pa zelo burnemu, silovitemu nevihtnemu dogajanju. »Oblaki nam ponavadi dajo vedeti, da se v ozračju nekaj dogaja. Predvsem da se zrak meša vertikalno med plastmi in pomika navzgor, kar omogoči nastanek oblaka. Nevihtni oblaki oziroma kumulunimbusi pa so vremenski nebotičniki. Raztezajo se od nekaj sto metrov nad površino pa vse do višin med 10 do 12 kilometrov. Pojavijo se, kadar je v nestabilnem ozračju z zelo veliko energije vroče in vlažno pri tleh, mrzlo pa v višinah. V nevihtnih oblakih tako lahko vzgornik doseže pogosto vrednosti preko 50 kilometrov na uro, kar ustvari vodne kapljice, ledene kristalčke, včasih tudi sodro in točo. V delu nevihtnega oblaka pa se ravno obratno veter spušča. Najmočnejše padavine in vetrove srečamo, kadar ta masa zraka doseže površje Zemlje.«
Kaj bo s točo?
»Toplejše podnebje bo v Sloveniji privedlo do močnejših neviht. Verjetnost izrednih padavinskih dogodkov bo narasla. Ali bo tudi toča večja in pogostejša, je pa še odprto. Po eni strani bo nevihtni vzgornik v toplejšem podnebju močnejši, kar poveča verjetnost uničujoče toče. Po drugi strani pa se ničta izoterma – torej višina, na kateri je temperatura ledišča –pomika višje, kar pomeni, da se bo toča dlje topila na poti proti površini, to pa zmanjšuje njeno verjetnost. Ne vemo še, kateri izmed teh dveh učinkov bo na koncu prevladal.«
Vprašljiv učinek
Kako človek že zmore vplivati na vreme? »Obstaja več metod, ki naj bi povečale padavine. Kljub temu da nekatere v kontroliranih laboratorijskih razmerah dobro delujejo, je njihov učinek v praksi vprašljiv. Kljub temu nekatere države, kot so Kitajska, Južna Koreja, Združeni arabski emirati, in zasebna podjetja, denimo v ZDA, skušajo s posipanjem oblakov s srebrovim jodidom povečati količino padavin ali pa preprečiti dež ob vojaških paradah, na primer Rusija. V delih nekaterih držav, tudi v Sloveniji in Avstriji, še naprej posipavajo nevihtne oblake s srebrovim jodidom v okviru obrambe proti toči. Take metode so bile v Evropi in ZDA bolj razširjene pred desetletji in trenutno počasi zamirajo, ker ni dokazov o njihovi uspešnosti. Nasploh je malo dokazov, da bi katerakoli od metod povečanja padavin dejansko delovala. Dokazano najuspešnejša, ki bi mogoče privedla do med 0 in 5 odstotki povečanja padavin, bi v naših geografskih širinah bila občasno uspešna le v hladnem delu leta. Taki načini boja proti suši torej niso najbolj smotrni in jih ne zagovarjam. Njihova uporaba lahko pripelje tudi do političnih konfliktov, za katere pogosto ne potrebujemo racionalnosti in neke fizikalne osnove.«
Kako ohladiti planet
V kolikšni meri je z geoinženiringom torej sploh mogoče vplivati na podnebje? »Namen podnebnega geoinženiringa je – v nasprotju s pravkar omenjenimi modifikacijami vremena – sprememba podnebja na globalni ravni zaradi preprečitve dodatnega dviga temperatur, ki smo ga zakuhali z izpusti toplogrednih plinov. Podnebje in temperature Zemlje so v osnovi rezultat ravnotežja med količino sončne svetlobe, ki doseže površino Zemlje, in količino zemeljskega sevanja, ki uspe zapustiti Zemljo. Pri tem pa učinek tople grede preprečuje delu zemeljskega sevanja, da zapusti podnebni sistem. Obstajata dva načina, kako ohladiti planet oziroma preprečiti nadaljnji dvig temperature. Prvi je z zmanjšanjem koncentracij toplogrednih plinov, drugi pa z zmanjšanjem sončne obsevanosti. Prvi je privedel do ideje t. i. negativnih emisij oziroma metod, ki naj bi ogljikov dioksid odstranile iz ozračja. Take metode, ki tudi spadajo v področje geoinženiringa, razvijajo, ampak trenutno niso izvedljive v večjem obsegu.«
Nadaljevanje prispevka si preberite v reviji Jana, št. 32, 8. avgust, 2023.
