To pa je očitno nekatere zelo motilo, zato so začeli gonjo proti njemu. Med drugim so ga hoteli strpati v zapor. Po njegovi zgodbi je režiser Eric Merola posnel dokumentarni film, ki ga bo pri nas v začetku junija predvajala TV 3.
Dr. Burzynski pravi, da obstajata dve vrsti genov, ki vplivajo na razvoj raka: onkogeni, ki razvoj raka spodbujajo, drugi pa so zaviralni geni, ki ga zavirajo. Njegova teorija je preprosta: rakavi bolniki imajo veliko onkogenov, zaviralni geni pa so izključeni. Če bi torej onkogene izključili in vključili zaviralne gene, bi raka uničili. Snov, ki bi to povzročila, je mogoče dobiti iz krvi in urina zdravih ljudi. Tako je razvil antineoplastone, ki naredijo prav to in s tem preprečijo razvoj raka oziroma bolnika pozdravijo. Dr. Burzynski je dobil dovoljenje ameriškega urada za hrano in zdravila (Food and Drug Administration, FDA) za uporabo antineoplastonov v okviru kliničnih raziskav. Začel je zdraviti bolnike z možganskimi tumorji, ki spadajo med za zdravljenje najzahtevnejše rakave bolezni.
Oglasila se je zdravniška zbornica. Preden je dr. Burzynski začel zdraviti z eksperimentalnim zdravilom, je svoje odvetnike vprašal, ali pri zdravljenju sploh lahko uporabi svoje zdravilo. Razložili so mu, da lahko, vendar samo v svoji zasebni praksi in samo v ameriški državi Teksas. A ker je bilo zdravljenje zelo uspešno, se je o njem razvedelo, in kmalu so ga začeli bolniki iz vseh ameriških držav prositi za pomoč. Pomagal je vsem. Kar na lepem se je oglasila teksaška zdravniška oziroma medicinska zbornica. Pravzaprav so mu o njej pripovedovali njegovi bolniki. Člani zbornice so namreč potovali tudi na tisoče kilometrov daleč, da so obiskali bolnike, ki jih je zdravil dr. Burzynski. Prepričevali so jih, naj proti svojemu zdravniku vložijo pritožbe. Čeprav se nihče od bolnikov ni pritožil, so ga predstavniki zbornice obiskali in zahtevali, naj preneha svoje raziskovanje in zdravljenje bolnikov z antineoplastoni. To prepričevanje je trajalo dve leti, potem pa so mu predlagali, naj predstavi nekaj primerov bolnikov, ki jih je zdravil, kar bo potem pregledalain ocenila skupina strokovnjakov onkologov. Dr. Burzynski je bil tega zelo vesel, saj je verjel, da bodo onkologi nepristransko ugotovili tisto, kar je bilo edino mogoče ugotoviti: bolniki so imeli neoperabilno (tumorja ni bilo mogoče izrezati) obliko raka v zadnjem stadiju, neoplastoni pa so jih pozdravili. Ko bodo to sprevideli, bo končno imel mir, je mislil.
Pozdravljeni neuspešno zdravljeni? Dr. Burzynski je predstavil 40 bolnikov (strokovnjaki so dobili vso medicinsko dokumentacijo) z različnimi vrstami raka: dojke, sečnega mehurja, pljuč, jeter, možganov, glave in vratu, limfomov. Kar nekaj časa se zbornica ni oglasila, zato je menil, da so bili s podatki zadovoljni in da ga bodo zdaj pustili v miru delati. Motil se je. Dve leti pozneje se je zbornica oglasila s trditvijo, da so bili predstavljeni bolniki neuspešno zdravljeni in da je s svojim delom kršil zakon, za katerega je ugotovil, da sploh ne obstaja. Za kazen so mu prepovedali delati. Bil je šokiran. Ne glede na ugovore so prihajali z enakimi trditvami kar naprej. Takšno preigravanje je trajalo pet let. Potem pa je skupina več kot 60 bolnikov na zbornično komisijo za pritožbe poslala zahtevo, naj končno nehajo nadlegovati njihovega zdravnika. Toda zbornica je pritožbo ignorirala in maja 1993 je primer prišel pred sodišče.
Pozdravljen fant, za katerega ni bilo rešitve. Zbornica ni predstavila nobene strokovne priče, ki bi dokazovala domnevne kršitve dr. Burzynskega. Temveč je eden od zdravnikov, ki je dobil na vpogled dokumentacijo o zdravljenju, izjavil, da česa tako neverjetnega še nikoli ni videl. Da je očitno dr. Burzynskemu z antineoplastoni uspelo pozdraviti fanta, ki je imel možganski tumor in za katerega so onkologi trdili, da zanj ni rešitve. Ta fant je danes zdrav moški. Sodnika je to prepričalo in razsodil je v korist dr. Burzynskega. Povedal je tudi, da medicinska zbornica ni predstavila niti enega dokaza, da bi bili antineoplastoni neučinkoviti oziroma nevarni. Dr. Burziynski je spet mislil, da je s to bitko vojno dobil in da bo lahko v miru naprej delal. Spet se je motil.
Trgovec z lažnim upanjem? Zdravniška zbornica ga je namreč znova postavila pred sodišče. Rekli so celo, da vprašanje učinkovitosti zdravila ni predmet tega procesa, zato se je dr. Burzynski vprašal, kaj potem je predmet procesa, saj mu do takrat niso dokazali prav nobene kršitve. Počasi je tudi medijem (ti so prej menili, da je dr. Burzynski dejansko prevarant, trgovec z lažnim upanjem, kakor so ga označili) postalo jasno, da na zbornico pritiska FDA, da bi doktorju vzeli dovoljenje za delo. Pokazalo se je, da niti s tem ne bi bili zadovoljni. Hoteli so, da gre dr. Burzynski v zapor. Eden od uradnikov FDA je izjavil, da nikoli ni in ne bo odobril novega zdravila nekemu osebku, temveč samo velikemu farmacevtskemu podjetju. Doktorju so zasegli vso dokumentacijo o zdravljenju bolnikov. FDA je zahtevala, naj svojo dokumentacijo predajo tudi bolniki, ki so nastopali na televiziji (v oddajah, v katerih je bil govor o zdravljenju dr. Burzynskega). S tem pa so povzročili, da so pacienti prišli na javno zaslišanje v Washington, kjer so zelo na glas povedali, da so kršene njihove ustavne pravice. Zahtevali so, naj se FDA umakne iz odnosa zdravnik–bolnik. Kemoterapijo pa so poimenovali killing therapy, ubijalsko terapijo.
Ni bilo dovolj dokazov. Novembra 1996 so ga obtožili. Po obtožnici je bil kriv za toliko kršitev, da bi v zaporu preživel 290 let. Tako se je prvič zgodilo, da je FDA poskušala spraviti v zapor zdravnika, ki je uporabljal zdravilo v okviru raziskav, ki jih je odobrila FDA. Leto pozneje se je sodišče odločilo, da proti dr. Burzynskemu ni dovolj dokazov. Ves čas med sojenjem so mu bolniki pošiljali izraze podpore. Odločitev sodišča pa FDA ni ustavila. Doktorja so še enkrat spravili pred sodišče, a so bili tudi takrat prisiljeni obtožbe umakniti.
Nekaj časa je z dr. Burzynskim delala zdravnica izraelskega rodu dr. Dvorit Samid. Potem pa se je zaposlila v različnih farmacevtskih podjetjih, ki so se vsa ukvarjala z izdelavo zdravil proti raku. Ko je potekalo sojenje dr. Burzynskemu, je enega za drugim patentirala 19 procesov, ki so bili vsi povezani z zdravljenjem z antineoplastoni. Ti procesi pa so že bili patentirani, saj jih je pred njo patentiral dr. Burzynski, ki jih je tudi razvil. Scenarij je bil očiten: doktorja v zapor, farmacevtska industrija pa bo z zdravnico sodelovala in delala po patentih, ki so bili v resnici last dr. Burzynskega. Saj jim ta tako ali tako nič ne more, če pa bo do konca življenja čepel v ječi ...
Več v Zarji št. 21, 22. 5. 2018.
