Tudi sam priznava, da ima zelo nežne roke. Takšne, ki se najbrž povsem prilegajo njegovi tankočutni in plemeniti duši. A nikar ne mislite, da govorim o pesniku ali pianistu. Ne, govorim o boksarju Dejanu Zavcu. Po zmagoviti in veličastni predstavi v ljubljanskih Stožicah, s katero je obranil naslov svetovnega prvaka, je prestal operacijo komolca in šele potem priznal, da je takrat boksal, čeprav mu je zdravnik to prepovedal. In da je trpel hude bolečine. Predvsem o bolečinah, ki jih prinaša ta šport, sem se pogovarjala z Dejanom, ki se je dan pred tem vrnil iz Amerike, dežele, kjer so se mu na stežaj odprla vrata do obračunov z največjimi zvezdniki onkraj Atlantika.

Pravkar ste se vrnili iz Amerike. Menda so vas tja vabili, da bi se dogovorili za obračun s katerim od največjih boksarskih zvezdnikov.

Pravzaprav je bilo namenov več, med drugim ogled borb. V Ameriki se je veliko dogajalo, vendar zdaj čakam na to, da vse, o čemer smo govorili, prenesemo na papir. Zame se je ta posel izšel zelo pozitivno. A bom kljub vsemu počakal, da o vsem razmislim s trezno glavo.

Kako se počutite po operaciji komolca, ki ste jo prestali po dvoboju v ljubljanskih Stožicah?

To je že zelo daleč za menoj in že treniram s polno paro. Lahko pa rečem, da po operaciji nisem imel nikakršnih težav.

Vam je všeč knjiga Trdobojec, ki ste jo pravkar tudi sami promovirali?

Knjiga je še ena posebna življenjska zmaga in lepa nagrada. Namen te knjige je, da ljudem pove naslednje: če je uspelo meni, lahko uspe tudi vsem drugim.

Predvidevam, da zdaj doživljate najuspešnejše in najlepše obdobje v življenju. Amerika, Stožice, vaša dvorana na Ptuju, knjiga in seveda lepo življenje, družina ...

Z rezultati in tudi poslovno sem resnično dosegel najvišjo točko. Po drugi strani pa prinaša to ogromno dela in obveznosti, tako da težko rečem, da je to kakovostno preživet čas. Je lepo, a je tudi zelo zelo stresno.

In ste utrujeni?

Ja. Nimam ne časa ne prostora za počitek in zaspanost.

Bolečine so vaša stalnica. Se človek sploh kdaj navadi na bolečine, kakršne prenašate zaradi boksa?

Vsakdo je imun na neko vrsto bolečine oziroma je nanjo navajen. Pri meni gre za navajenost na bolečine. Do neke ravni jih sploh ne čutim, kar ne pomeni, da jih ni. Seveda pa je treba tudi malo potrpeti.

Kaj najbolj boli po dvoboju? Glava?

Več v Jani št 47, 23.11.2010