Shutterstock

Minili so časi, ko smo pse hranili zgolj z ostanki našega kosila ali večerje. Štirinožni ljubljenci so zdaj več kot le čuvaji hiše, so dobri prijatelji, zvesti spremljevalci na sprehodih in med drugimi telesnimi dejavnostmi. Verjetno bi se vsak predani gospodar strinjal, da je za psa pripravljen odšteti veliko več denarja kot za svoje lastne potrebe. Tako je predvsem pri izbiri ustrezne prehrane, ko se lahko že s prodajalcem v trgovini za male živali zapletemo v pogovor znanstvenih razsežnosti.
Toda kakšna je resnica – ali lahko zgolj s kakovostnimi in ne nazadnje zelo dragimi briketi psu zagotovimo optimalno prehrano in s tem razvoj in rast? Ali lahko psu povzročimo škodo, če mu obroke pripravljamo sami iz svežih živil, saj s tem tvegamo, da bomo pozabili na katero od skupin pomembnih hranil? Kot pojasnjuje izr. prof. dr. Breda Jakovac Strajn, dr. vet. med., z Inštituta za varno prehrano, krmo in okolje Veterinarske fakultete Univerze v Ljubljani, enega samega pravilnega odgovora ni, pri izbiri prehrane je pač treba upoštevati številne dejavnike: »Najprej bi poudarila, da ne eno ne drugo ne zagotavlja dolge življenjske dobe in zdravja živali. Prav zato so lastniki včasih zmedeni, po kakšni hrani naj posežejo. Vendar je odločitev, kako hraniti svojega psa, splet več dejavnikov, predvsem pa je odvisna od prepričanja lastnika oziroma koliko je ali ni dovzeten za tako imenovane bolj naravne oblike hranjenja živali. Nekateri uporabljajo brikete in so povsem zadovoljni, drugi doma pripravljajo hrano in so s takšnim načinom prav tako zelo zadovoljni.«

Kot pojasnjuje izkušena rejka Branka Lah iz psarne Hudobrek, v kateri se ukvarjajo z vzrejo nemških ptičarjev, je prav, da lastnik prehranjevanje psa prilagodi tudi svojemu življenjskemu slogu: »Za lastnika, ki ima veliko obveznosti in odmerjeni čas za pse raje porabi za kakovostno skupno druženje (trening, igro, delo, lov) kot za pripravo obrokov iz svežih živil, ter se zato odloči, da ga bo hranil predvsem s kakovostnimi briketi, gotovo nihče ne more trditi, da je len. V izbiro kakovostnih briketov je seveda treba vložiti nekaj truda in poiskati tiste, ki našemu psu najbolj ustrezajo. Ni dovolj, da izberemo ustrezne brikete glede na velikost, starost in stopnjo aktivnosti oziroma pri nekaterih proizvajalcih celo glede na pasmo, ampak je treba opazovati psa, ali mu ustrezajo. Treba je dobro prebrati deklaracijo, da se prepričamo, da hrana ne vsebuje preveč sladkorjev, umetnih dodatkov in drugih škodljivih snovi.«
V njihovi psarni imajo štiri psičke, ki jih hranijo pretežno s kakovostnimi briketi, in so z njihovo kondicijo in stanjem zadovoljni: »Lastniki, ki imajo dovolj časa, da svojim psom pripravljajo obroke iz svežih sestavin, seveda lahko zelo dobro poskrbijo za potrebe svojega psa. Obstaja pa tudi tveganje, da bo psu pri prehrani kaj primanjkovalo, če se o njegovih potrebah prej ne pozanimamo in če ne spremljamo njegovega stanja in kondicije.« V psarni Hudobrek so sveže pripravljeni obroki predvsem popestritev in dopolnitev prehrane, zato njihova uravnoteženost ni tako zelo pomembna, še pojasni Lahova: »Včasih dodajamo surovo meso, grobo očiščene vampe divjačine, testenine, v manjši meri tudi nekaj kuhane zelenjave, na primer korenje. S to prehrano poskrbimo tudi za krepitev čeljusti in zob. Pri izbiri mesa se podobno kot pri naši prehrani izogibamo intenzivni reji, saj lahko zaradi hitre rasti vsebujejo hormonske motilce in antibiotike, ne nazadnje pa tudi zaradi etičnih pomislekov.«

Potrebujejo vse skupine živil
Tudi Breda Jakovac Strajn poudarja, da se morajo lastniki, ki psu ponujajo samo sveže obroke, zelo dobro pozanimati, kaj vse vključiti v prehrano: »Navadno izberemo različne vire beljakovin, kar pomeni različne vrste mesa. Dobro je, da ne dajemo npr. samo perutnine, ampak tudi kunca, govedino, ribe, ovčetino, divjačino itn. Beljakovinam dodamo ogljikove hidrate – riž, rezance, kosmiče (ovsene, ječmenove), polento, kaše (ajdovo, proseno). Nujno moramo dodajati tudi drobovino (jetra, srce, želodčke), jajce, dobrodošel pa je še dodatek skute, jogurta, kislega mleka, kefirja.«

Govorim seveda o zdravem psu. Če imajo težave s preobčutljivostjo za katero od sestavin hrane, se nabor seveda zoži, vendar je potem toliko teže zagotavljati uravnoteženo prehrano. »Ne koncu ne smemo pozabiti na olja – že samo meso je lahko mastno. Lastniki dostikrat meso obrezujejo, kot to delajo zase, vendar to nikakor ni potrebno. Poleg tega dodajajmo tudi različna rastlinska olja. Kot vir vlaknin, ki morajo prav tako biti zajete v obroku, dodajamo zelenjavo, denimo korenček, brokoli, bučke, cvetačo, ne pa čebule in česna, ter sadje, predvsem jabolka in gozdne sadeže, banano, tudi marelice in slive. V manjši meri dajemo citruse, ne pa grozdja.«
Strokovnjaki zadovoljni ugotavljajo, da smo vendarle že prerasli prepričanje, da psu zadostujejo ostanki naših obrokov. Profesorica Breda Jakovac Strajn pravi: »Mislim, da smo tu že kar napredovali in da malo lastnikov pse hrani z ostanki hrani. Začinjena in soljena hrana je težavna predvsem zaradi obremenitve srca in ledvic, to so organi, ki pri starejših živalih tudi sicer najprej opešajo.« Prehrani našega štirinožnega ljubljenca tako posvečamo ogromno pozornosti, seveda že od mladih tačk naprej, kajti odgovorni lastnik pasjemu mladiču nova živila ponuja počasi, kakor pri dojenčku. »V naši psarni že v leglu navajamo mladiče na raznovrstno prehrano, da potencialnim lastnikom olajšamo prehranjevanje,« pojasnjuje Lahova. »Če pa bodoči lastnik pove, da bi rad hranil psa le s kakovostnimi briketi in da ne želi, da mu ponujamo sveže pripravljeno hrano, da ne bi postal izbirčen, pa tudi to željo upoštevamo po svojih zmožnostih. Domače ljubljenčke včasih preveč počlovečimo in s tem nehote še sami vplivamo na njihovo izbirčnost in neješčnost, ko se pretirano obremenjujemo z vprašanjem, kaj jim je všeč. Takšne občutke naši psi zelo dobro zaznajo in potem se lahko prelevimo le še v njihove natakarje in kuharje!«

Več v Zarji št.9, 28.2.2017