Kadar mamice svojih otrok zaradi nedonošenosti ali bolezni ne morejo dojiti, si mleko izbrizgavajo v laktariju. Pri nakupu do mamic prijaznih električnih črpalk je pred časom za ljubljansko porodnišnico pomagala tudi Jana, belo zlato, najboljša hrana za dojenčke, se je iz štiristo litrov na leto pomnožilo na lanskih tisoč petsto litrov. Najnovejša pridobitev je donatorski aparat za analizo materinega mleka, ki ga potrebujejo najbolj nebogljeni nedonošenčki, laktarij pa zbira sredstva za zaprt voziček, v katerem bi aparat, varno spravljen, lahko še dolgo služil vsem nedonošenčkom. V laktariju, sobi z dušo, bi stene lahko govorile o solzah in tudi veselju. A sreče in veselja je mnogo več, pravi sestra Vilma Novak, ki mamicam pomaga že dvaindvajset let, torej od začetkov laktarija, edinega v Sloveniji v takšni obliki. Tudi zdravnico Andrejo Arnšek Domjan, dr. med., spec. pediatrije (z mednarodnim izpitom svetovalke za dojenje), raznežijo sporočilca mamic, ki krasijo sobo laktarija. Še zadovoljnejše pa so, ker so prav pred kratkim dobile lepo donatorsko darilo, aparat za analizo materinega mleka, s katerim se ne morejo pohvaliti v vseh evropskih porodnišnicah. »Ta naprava je namenjena mamicam nedonošenčkov, ki jih zelo spodbujamo, da izbrizgavajo mleko, saj je to najboljša hrana. Toda mleko mamic se razlikuje po vsebnosti beljakovin – odvisno od tega, koliko časa je minilo od poroda. Mleko mamic nedonošenčkov prve tedne vsebuje zelo veliko beljakovin, pozneje pa postane zrelo in ima manj beljakovin, toda nedonošenčki jih še vedno potrebujejo več.« Doslej so vsem nedonošenčkom dodajali ojačevalec, narejen iz beljakovin kravjega mleka, zdaj ko imajo na voljo aparat, lahko natančno izmerijo, koliko beljakovin ima v mleku posamezna mamica. In jih dodajajo samo tistim nedonošenčkom, ki to potrebujejo, kar je odlično, saj imajo sicer lahko prebavne težave. Zdaj so torej odmerki natančni, otroci brez dodatnih zdravstvenih težav, mamice pa manj zaskrbljene.
Premalo denarja
Seveda pot do aparata ni bila lahka in kratka: angažiranje zdravnice Andreje Arnšek Domjan, ki je pred tremi leti na simpoziju opazila aparat za analizo materinega mleka, je letos obrodilo sadove. Uspelo ji je najti donatorje (Špar Slovenija in Coca-Cola), saj ob velikih potrebah porodnišnice nakup aparata, vrednega 12.000 evrov, in homogenizatorja (zamrznjeno mleko je treba pred meritvami homogenizirati, da so meritve natančne), ki je stal še dodatnih 4000 evrov, še dolgo ne bi bil mogoč. Zdaj za obe napravi potrebujejo zaprt aparat na koleščkih, ki bo zagotavljal primerno shranjevanje, uporabo in varnost. V miniaturnem laktariju, v katerem so mamice v zadnjem letu načrpale kar tisoč petsto litrov mleka za svoje »mladičke«, je peklensko vroče – še bolj poleti: tam so namreč sterilizator (z dvesto stopinjami Celzija, ko iz njega jemljejo stvari!) in drugi aparati. Pomanjkanje prostora je veliko. Želijo si tudi ustanoviti mlečno banko, ki jo že imajo v večini evropskih držav, da bi lahko tudi nedonošenčki tistih mamic, ki nimajo svojega mleka, dobivali mleko drugih mamic. »To mleko bi morali toplotno obdelati, da ne bi prišlo do prenosa nekaterih potencialno nevarnih virusov. A čeprav mleko med pasterizacijo izgubi nekatere biološke aktivnosti, je še vedno boljše kot kravje.« Želje torej so, denarnih možnosti za zdaj ni, toda v laktariju znajo priti z majhnimi koraki do velikih ciljev – v dobro novorojenčkov, nedonošenčkov in njihovih mamic!