Mateja J. Potočnik

Usoda včasih kruto razdeli svoje karte, a kljub temu je od nas odvisno, kako bomo z njimi igrali. Štiriindvajsetletni Benjamin Škrab z Unca se je rodil slep, vendar to ni bila ovira, da ne bi postal virtuoz na harmoniki. Z močno željo ter ob podpori domačih in učitelja harmonike niza uspeh za uspehom. Svojo življenjsko zgodbo je prelil v pesem in z njo ganil na tisoče ljudi.

Zakonca Škrab sta se pred skoraj četrt stoletja veselila rojstva prvorojenca. »Vse je potekalo v redu. Stara sem bila 23 let, bila sem mlada in zdrava, imela sem krasno nosečnost. Nič ni dalo slutiti, da je z bitjem, ki je raslo pod mojim srcem, kaj narobe. Ob porodu pa šok –Beni se je rodil z zajčjo ustnico in slep. Kmalu so sledile razlage zdravnikov, da so sinove težave povzročile bakterije iz zraka, ki so mu poškodovale glavo. Eno leto sem jokala. Ob podpori moža in sorodnikov sem se začela postavljati na noge. Beni je shodil skoraj normalno, naučili smo ga voziti kolo brez koleščkov. Kljub slepoti je bil radoveden in zvedav otrok, ves čas je raziskoval. Rad je smučal in se vozil z rolerji,« se spominja mama Brigita in dodaja, da so sina dali v šolo za slepe in slabovidne, česar danes ne bi več dovolila, saj se ji zdi prezgodaj otroka pri šestih letih, ko najbolj potrebuje starše, poslati od doma. Obenem pa so še veliko hodili okoli zdravnikov. S šestimi operacijami so mu popravili zajčjo ustnico, s šolo pa ni imel težav.

Več v reviji Zarja št.,41. 10. 10. 2017