Pred petimi desetletji so pri nas zadnjič posejali tatarsko ajdo. Ta zelenkasto cveti, njeno zelo zdravo zrnje – nekoč je bilo hrana za reveže – pa ima bolj grenak okus. A nato je neupravičeno utonila v pozabo. Zaradi njenih izjemnih zdravilnih učinkov je zanjo spet več zanimanja – pred dvema letoma so jo začeli sejati na Dolenjskem. Vsebuje stokrat več flavonoidov in rutina kot navadna ajda, zaradi česar je učinkovita preventivno ter pri zdravljenju raka in drugih bolezni.

Zakaj je tako dragocena za zdravje in kako iz nje pripravimo okusne jedi, nam je pojasnila dr. Blanka Vombergar, ravnateljica Višje strokovne šole na Izobraževalnem centru Piramida Maribor: »V Sloveniji se je pridelovanje tatarske ajde, ki ji rečejo tudi zelena, grenka ajda ali cojzla, v zadnjih petdesetih letih opustilo. Od predlanskega leta jo spet pridelujejo na Dolenjskem v okolici Šentjerneja.«

Izvira iz Kitajske
Tatarsko ajdo največ uživajo na Kitajskem, od koder izvira, pridelujejo jo na območju Koreje, Himalaje, Butana, vzhodnega Tibeta in severnega Pakistana. Kitajci in Japonci iz njenih zrn pripravljajo tradicionalne rezance. V južnih provincah Kitajske uspeva od 1200 do 3000 metrih nadmorske višine, zaradi česar je primerna za pridelavo v neugodnih razmerah. To je njena velika prednost, saj jo je zato preprosto in uspešno pridelovati tudi ekološko! Torej brez pesticidov in kemikalij, zaradi česar bi morala postati nepogrešljiva med poljščinami slovenskih kmetov in v zdravi prehrani Slovencev. A smo jo že pred desetletji opuščali, ker nismo poznali njene izjemne zdravilnosti. Nezaželena je postala zaradi grenkega okusa, ki ji ga dajo flavonoidi, in nižjega deleža moke, obenem pa večjega odstotka luščin in otrobov pri mletju kot pri navadni ajdi.

Stokrat več rutina!
Tatarska ajda je nepogrešljiva v preventivi in zdravljenju raka ter drugih bolezni. »Flavonoidi, ki so naravne fenolne snovi, so učinkoviti v številnih patoloških procesih in pri zdravljenju bolezni. Rutin, kvercetin in drugi polifenoli delujejo proti raku. Učinkuje antioksidativno, tatarska ajda je znana tudi po citotoksični aktivnosti. Številne študije potrjujejo antimikrobno delovanje flavonoidov, predvsem rutina. Slednji učinkujejo proti humanim virusom. Lahko se uporablja kot hrana s prebiotičnimi učinki. Preprečuje tudi previsok krvni tlak. Rutin ima številne pozitivne zdravstvene lastnosti v povezavi s perifernimi žilnimi boleznimi, saj pozitivno vpliva na elastičnost krvnih žil, preprečuje motnje cirkulacije in aterosklerozo. Fenolne spojine lahko znižujejo tudi koncentracijo sladkorja in holesterola v krvi. Rutin obenem preprečuje vnetja in deluje kot diuretik. Je nekoliko boljši zaščitnik pred radioaktivnostjo, zato se uporablja tudi pri preventivi za bolnike z radiacijskimi boleznimi,« pojasnjuje dr. Vombergarjeva. Ajda učinkuje tudi proti alergijam. Obenem ima visoko biološko vrednost, a nizek glikemični indeks 54. Vsebuje namreč počasi razgradljive ogljikove hidrate, poleg teh tudi do od 9 do 15 odstotkov beljakovin, vlaknine in številne mineralne snovi.

Slabo vreme ji manj škodi
Med tatarsko in navadno ajdo je precej razlik tudi v pridelavi. Tatarsko ajdovo moko slovenskega izvora so po več desetletjih predlani prvi in edini pri nas oluščili in zmleli v Mlinarstvu Rangus v Šentjerneju, tam jo tudi pridelujejo. Za pridelavo pri nas je še toliko primernejša, ker jo lahko sejemo v maju in v juliju kot strniščni posevek. Odpornejša je kot navadna ajda na poleganje, slabo vreme ji veliko manj škodi kot navadni! Ker je tatarska ajda, ki ne diši, samooprašna rastlina, ne potrebuje niti opraševalcev in niti čebele je ne obletavajo. Z njenim nektarjem se hranijo nekatere druge žuželke.

Kdor se želi zdravo prehranjevati, obvarovati zdravje ali premagati bolezni, je tatarska ajda torej dobra priložnost. Enako velja tudi za slovenske kmete, saj vse več ljudi išče zdrave domače pridelke. Vsak je namreč za svoje zdravje odgovoren najprej sam. 

---

Recepte za pripravo jedi iz tatarske ajde poiščite v tiskani izdaji revije Jana (št. 35, izid: 28.8.2012).

---