Pred kratkim je umrla 67-letna Španka z dveletnima dvojčkoma in otroka sta zdaj siroti. Prav zdaj 72-letna Britanka išče kliniko, kjer bi jo oplodili, a je na srečo ne najde, čeprav se za denar danes dobi vse. Znanost omogoča uporabo reproduktivnih metod onkraj meja, ki jih je postavila narava. Vse medijsko znane gospe, od indijske kmetice do hollywoodske igralke in zagrebške stomatologinje, so prepričane, da so v obdobju, ko bi lahko bile že babice ali celo prababice, sposobne biti matere. Kaj o tem misli stroka? Gre za izjemne dosežke ali izrojeno obliko reproduktivne medicinske pomoči? In ali prepozno materinstvo vzbuja etične pomisleke?

Želja po materinstvu je eden najmočnejših nagonov, ki jih je dala narava. Žal je marsikateri ženski bolezen preprečila, da bi postala mati. Zato se je medicina potrudila in odkrila načine, kako takšnim ženskam oziroma parom pomagati do potomstva. Z darovanjem jajčnih celic se je reproduktivna medicina oddaljila od tradicionalne etike. Ta korak je naredila zavestno, saj je hotela preprečiti skrajnosti, ki so v nasprotju z naravnimi danostmi. Dosledno je bila pripravljena pomagati samo takrat, ko je bolezen par prikrajšala za naravno sposobnost, da bi imel otroke.
Žal pa se dogaja, da na nekaterih klinikah v svetu množično oplojujejo stare ženske. Ker so njihove maternice še vedno sposobne donositi plod, jim presadijo jajčne celice mladih žensk, ki jih te prodajo klinikam. »Darovalke« jajčnih celic so predvsem revne ženske iz tretjega sveta. Pravzaprav gre za trgovanje s spolnimi celicami, zato bi lahko trdili, da so otroci postali tržno blago, kar dokazuje, da se lahko tudi dobri nameni izrodijo.

»Nekje je treba postaviti meje, ne pa da uporabimo ves arzenal, ki je na voljo, in delamo po nareku kapitala,« pravi prof. dr. Tomaž Tomaževič, specialist za ginekologijo in porodništvo. In dodaja: »Vse, kar narediš, ko si oblečen v belo haljo, še ni medicina.«
Neodgovorno in nezrelo
Kaj misli o nosečnosti v 72. letu starosti, smo vprašali dr. Natašo Tul Mandič, specialistko ginekologije in porodništva. Kakšno je njeno osebno in strokovno mnenje o tem, da ženska, ki bi lahko bila prababica, zagovarja pravico do materinstva? Londončanka Jenny Brown se je namreč pri 72 letih odločila, da bo nadomestila zamujen čas, ki ga je posvetila karieri. »Želim si sama nositi otroka, ker mislim, da je pomembno, da moje genske lastnosti preidejo nanj, čeprav je jajčece podarjeno,« Jenny te dni v medijih zagovarja svojo odločitev in hodi od klinike do klinike. V ZDA, Italiji, Bolgariji, Romuniji, Španiji in zadnja leta predvsem v Indiji nekatere klinike slovijo po tem, da omogočajo nosečnost starejšim ženskam.

»To je vrhunec norosti! Zelo neodgovorno in nezrelo!« odgovarja dr. Nataša Tul Mandič. Je maternica po petdesetem letu sploh še primerna za nosečnost, ne glede na to, da jajčno celico »podari« mlada ženska?
»Ko ženska zanosi, se mora na nosečnost prilagoditi vse telo, ne le maternica. Fiziološke spremembe v nosečnosti so burne in velike, zajamejo prav vse telesne organe. Organi, ki se ne morejo hitro in temeljito prilagoditi, lahko povzročijo težave, ki ogrozijo zdravje ter celo življenje nosečnice in plodu. Pri starejših nosečnicah so nekateri organi morda že okvarjeni zaradi starostnih sprememb ali posledic nezdravega življenja, zato so zapleti pogostejši. Tudi ženske, ki ne morejo zanositi po naravni poti, imajo morda v telesu okvare, ki preprečijo, da bi zanosile, zato zdravljenje neplodnosti ni vedno uspešno. Verjetno gre za naravni obrambni mehanizem, ki ženski, katere telo ni sposobno varno prenesti nosečnosti, prepreči, da bi zanosila. Ta obrambni mehanizem od časa do časa odpove, prepogosto pa ga pretentamo zdravniki in ženskam, ki po naravni poti ne morejo zanositi, to omogočimo. Oploditev ženske v menopavzi, po 45. letu, je po mojem mnenju skrajno napačno, da ne rečem noro ravnanje zdravnikov in biologov,« pravi sogovornica.

Zdravje se programira že v maternici
Ali ostarelo telo matere in shirana maternica sploh lahko poskrbita za plod? Ali ima lahko nosečnost starejše ženske slabe posledice tudi za plod?

Več v Jani, št. 30, 21.7.2009