Užitne divje rastline so prava zakladnica vitaminov, mineralov in drugih koristnih snovi, saj jih vsebujejo več kot gojene vrste! Biologinja Andreja Papež Kristanc, avtorica knjige Zeliščar na sprehodu, nam je pojasnila, kako se jih naučimo prepoznati v naravi ter kje in kako jih nabiramo junija, julija in avgusta, povedala nam je tudi nekaj svojih preizkušenih receptov z njimi. Ste vedeli, da lahko solate obogatimo z listi ozkolistnega trpotca ali rmana, mladimi poganjki travniške kozje brade, regačico, bršljanasto grenkuljico ali s cvetovi ivanjščice? V jedeh so izvrstni tudi velika kopriva, cvetovi in plodovi črnega bezga, v namazih pa listi male strašnice.

Andreja Papež Kristanc z družino divje užitne rastline vsakodnevno uporablja v prehrani. »Vsako leto spoznamo več rastlin in preizkusimo več jedi. Zato so nepogrešljiv del našega jedilnika. Zgodaj poleti nabiramo vrtne plevele, navadni ščir, lobode, metlike in navadni tolščak. Prav tako zeliščne in cvetoče rastline, na primer materino dušico, lipo, navadni in brestovolistni oslad, navadno dobro misel, navadni komarček, kumino, šetraj, navadno in pravo lakoto, travniško kozjo brado, ivanjščice, ranjak ter luke. Radi nabiramo gozdne jagode in borovnice. Ko se julij prevesi v avgust, nabiramo plodove črnega bezga. Po sočne in precej mlajše primerke se v tem času lahko odpravimo v predgorski in gorski svet, kjer so lahko rastline po razvitosti tudi mesec ali dva za svojimi nižinskimi sorodnicami,« je povedala Andreja Papež Kristanc, sicer mlada mamica, ki dela v kranjskem antikvariatu. Z možem Luko vodita Zavod za uporabno botaniko Divji vrt. S spletnim portalom divjivrt.si pa želita ljubezen do divjih rastlin in njihove uporabe približati tudi drugim ljudem.

Več v Zarji št. 25, 21. 6. 2016