Mateja Jordovič Potočnik

Prvi val epidemije ste aktivno spremljali. Kaj ste ugotovili?

V prvem valu sem spremljala dogajanje v zvezi z epidemijo v osmih evropskih državah. Tedaj smo se v Sloveniji kar dobro držali v primerjavi z evropskimi sosedi. A to je bil bolj odraz tega, da imamo v Sloveniji manj prebivalcev, ki si lahko privoščijo zimske počitnice v mondenih centrih v Italiji in Avstriji. Imeli smo manj okuženih in manj umrlih, morda tudi zato, ker smo lahko večino hudo bolnih zdravili v najbolj usposobljenem in opremljenem zdravstvenem zavodu.

Že takoj na začetku pa se je pokazalo, da so najbolj ranljiva točka v sedanji epidemiji domovi starejših občanov. Tako epidemiologi kot strokovnjaki, ki se ukvarjajo s kakovostjo življenja starejših, bi morali izdelati natančno analizo pojava okužb v posameznih domovih, ali so lahko vsi domovi sprejeli ukrepe, ki sta jih predlagali politika in stroka, kako so izvajali ukrepe in kateri so se pokazali za učinkovitejše. Morali bi podrobno primerjati potek in trajanje bolezni pri teh, ki so umrli, s temi, ki so okužbo preživeli. Prve analize bi morali že imeti, ker je od začetka epidemije minilo že deset mesecev. Zanje bi morali biti najbolj zainteresirani politiki, saj prav nanje leti največ kritike za trenutno stanje.

Zadnji podatki kažejo, da je v Sloveniji kar 85 odstotkov umrlih zaradi covida prebivalcev domov za starejše. Vse države EU imajo glede prenosa nalezljivih bolezni najranljivejše prebivalce prav v domovih za starejše, ker v njih pač skupaj živi veliko zdravstveno najšibkejših in najstarejših. Primerjava našega domskega varstva z domovi v drugih državah bi najbrž dala dobršen del odgovora. Nekateri prisegajo na prenaseljenost domov za starejše. Zanimati bi nas moralo, ali je kakšna razlika v obolevnosti in umrljivosti zaradi covida med domovi, ki imajo le eno- ali dvoposteljne sobe, in tistimi, ki imajo več prebivalcev v eni sobi. Ali imajo naši domovi slabši standard kot zahodnoevropski? Slovenski strokovnjaki na tem področju trdijo, da ne. Dvomim, da bi imeli v zahodnoevropskih državah kaj več možnosti razdeliti domove na bolne in zdrave cone kot v Sloveniji. Ali je starostna struktura prebivalcev domov v vseh državah EU enaka?

Nekje sem brala, da 80 odstotkov prebivalcev naših domov za starejše potrebuje že intenzivno zdravstveno nego. Imamo morda mi večji odstotek bolnikov, ki potrebujejo intenzivno nego v domovih za starejše kot druge države? So naši najstarejši šibkejši kot drugje?

Ob porastu števila okuženih in zato tudi števila bolnih, ki potrebujejo intenzivno nego in terapijo ter se zdravijo v vseh slovenskih bolnišnicah, pa se postavlja tudi vprašanje, ali so vse bolnišnice enako usposobljene in opremljene (tudi kadrovsko) za zdravljenje najhujših bolnikov.

Ob tem, da smo imeli število hospitaliziranih covidnih bolnikov in tistih na intenzivni terapiji dva meseca skoraj enako (vir: objavljeni vladni podatki), pa je možno, da je slovensko zdravstvo sredi novembra doseglo vrh svojih zmogljivosti in odtlej bolj selektivno sprejemalo covidne bolnike na zdravljenje v bolnišnico, kar tudi lahko vpliva na število umrlih.

Smo torej v Sloveniji res v bistveno slabši koži kot drugje?

Za današnji pogovor sem naredila primerjavo števila okuženih in umrlih za covidom-19 med sedmimi evropskimi državami (vir podatkov: Johns Hopkins coronavirus, 20. 1. 2021). Primerjava pokaže, da imamo med osmimi izbranimi evropskimi državami največ okuženih na tisoč prebivalcev. Kako se nam je to zgodilo? Nujno bi bilo treba narediti primerjavo ukrepov med državami, katere ukrepe in kdaj so jih zastavili ter koliko časa so trajali. To je naloga epidemiologov. Mnogim ljudem pri nas se zdi, da imamo najhujše ukrepe najdlje. Če to res drži, potem vsi ti ukrepi niso zalegli.

Pri številu umrlih na sto okuženih smo primerljivi z drugimi, kar pomeni, da imamo več mrtvih, ker imamo več okuženih. Torej ni večjih razlik v zdravljenju najbolj bolnih v primerjavi z razvitejšimi državami.

Že od začetka epidemije izstopa Finska, prav tako Norveška, njihovo obrambo pred epidemijo bi veljalo dobro preštudirati.  

Na podatke o številu okužb in umrlih na enako število prebivalstva vpliva tudi začetek množičnega testiranja in kako sistematično to je. Torej, ali testirajo vse prebivalce po vrsti ali pa le tiste, ki se želijo testirati, in kakšen delež prebivalstva so testirali doslej.

Ste morda zasledili oziroma ugotavljali, zakaj je v nekaterih regijah višja smrtnost?

Bolezen se množično pojavlja v manjših okoljih. Zato se po številu prebivalstva majhne regije, kot je Posavje ali Koroška, hitro znajdejo na vrhu seznama okuženih. Pri nas imajo statistične regije zelo različno število prebivalstva. Zato ne bi smeli nikoli prikazovati absolutnih podatkov o okuženih in bolnih ter umrlih po regijah, ampak vedno njihovo število preračunati na število prebivalstva v regiji.

Zadnjič sem na straneh NIJZ našla podatke o številu okužb po statističnih regijah. K sreči sem pritisnila na pravo mesto in se je tabela spremenila, pokazalo se je število okužb v posamezni regiji na tisoč prebivalcev. Kar zazijala sem, ko sem videla, da je okužb v mariborski regiji več kot dvakrat več kot v osrednji Sloveniji in Prekmurju. Prijateljica iz Dupleka mi ni hotela verjeti. Saj nihče ne poroča, da imamo Štajerci največ okužb, mi je rekla.

Ko sem hotela danes še enkrat preveriti, ali sem videla prav, te tabele nisem našla nikjer. Tudi to je problem dostopa do podatkov. Strokovnjaki epidemiologi NIJZ so pripravili nešteto strani, nešteto podatkov in nešteto razlag o sedanji epidemiji. Predlagam, da naredijo eno stran za laično prebivalstvo, kjer bodo samo grafične preglednice, ki jih bodo vsak dan dopolnjevali, pod vsako sliko pa na kratko opisana opažanja, ki jih tabela daje. To bo v veliko pomoč tudi politikom in novinarjem, ki ste laiki na področju epidemiologije.

Se vam zdi ukrep tako dolgega zaprtja šol sorazmeren?

Ne vem. Vsekakor se da iz rezultatov okužb otrok s posebnimi potrebami in njihovih učiteljev, odkar so spet v šoli, narediti predvidevanja, kaj se utegne zgoditi, ko bodo šli v šolo preostali šolarji. Prebivalcem manjkajo razlage, zakaj se je naša vlada odločila za tako dolgo odsotnost iz šol, zakaj pošilja v šole najprej najmlajše in šele potem starejše šolarje, dijake ter študente. Prikažejo naj nam izračun, na podlagi katerega so sprejeli take odločitve. Vsakodnevno vznemirjanje prebivalstva s takimi in drugačnimi napovedmi brez razlag je skrajno amatersko ter škoduje stroki in politiki. Če se že tako panično bojijo širjenja epidemije zaradi šol, bi morali najprej sistematično testirati in cepiti vse učitelje in vzgojiteljice, da bodo otroci lahko hodili vsak dan v šolo ter ne bodo zapirali šol in vrtcev zaradi obolelih učiteljev in vzgojiteljev.

Več v Zarji Jani, št. 5., 2. 2. 2021