Nekateri mikroorganizmi, ki jih nosimo v sebi, našemu zdravju škodijo, drugi pa koristijo. Kopica jih živi v naši ustni votlini ter poleg na zdravje naših zob vpliva tudi na zdravje globlje v telesu, celo na srce in pljuča. Tvorijo pomemben biofilm, ki se je skozi zgodovino razvijal skupaj z nami. Te bakterije so stalno prisotne v ustni votlini, škodljivi pa so vsiljivci od zunaj, ki se zaradi nezdrave prehrane v naših ustih odlično počutijo. Med zdravju prijaznimi in škodljivimi mikroorganizmi stalno poteka boj za prevlado. Kadar zmagujejo slabi, se pojavijo obolenja, kot so karies, vnetja dlesni, parodontoza ipd. Zobna gniloba ali karies je tako razširjen problem predvsem zato, ker so velike količine ogljikovih hidratov v naši prehrani hrana za bakterije, ki živijo v kislim okolju (Streptococcus mutans in Lactobacillus). Te povzročijo neravnovesje v bakterijskem biofilmu, posledica pa so raztapljanje sklenine in luknje v zobeh.
Probiotiki za zdravje zob?
Ker gnilih zob nihče ne želi imeti, posegamo po čim močnejših in učinkovitejših zobnih pastah ter ustnih vodicah s klorheksidinom, ki obljubljajo uničenje do 99 odstotkov bakterij. S tem pa si delamo medvedjo uslugo. Skupaj s slabimi namreč pobijemo tudi dobre bakterije, brez katerih ni zdravja ustne votline. Še dodatno jih izgubljamo z antibiotiki, ki jih jemljemo zaradi drugih bolezni, in kaj lahko se zgodi, da »stražarji« v naših ustih ne morejo slediti množenju škodljivih napadalcev. Zato je pomembno, da koristne mikroorganizme sproti naseljujemo in podpremo njihovo rast. Rešitev za to so probiotiki. V zadnjih dvajsetih letih je bilo narejenih precej raziskav, ki so se osredotočale predvsem na vpliv probiotikov na količino škodljive bakterije Streptococcus mutans v slini ter na to, ali lahko z njihovo pomočjo dosežemo manj vnetja dlesni (gingivitisa) ter manjše nalaganje zobnih oblog (plaka). V nekaj študijah so primerjali tudi učinek klorheksidina kot največkrat uporabljenega sredstva v ustnih vodah z učinkovanjem probiotikov. Pri vseh študijah so ugotovili pozitivne učinke probiotičnih bakterij, še posebej zanimiva pa je ugotovitev, da so bili učinki celo večji kot pri uporabi klorheksidina. Ta je tudi sicer bolj škodljiv kot koristen, zato se mu raje izognite.
Probiotična terapija se je izkazala kot učinkovita tudi pri otrocih, saj so ob njej imeli bistveno manj zobne gnilobe od povprečja. Na Finskem je bila objavljena prva študija, v kateri so 594 otrokom, starim od enega do šest let, dajali probiotično mleko (L.rhamnosus) štirikrat na teden sedem mesecev. Med otroci iz raziskave je bilo kar za 21 odstotkov manj kariesa, malčki med tretjim in četrtim letom pa so imeli kariesa manj za celih 56 odstotkov, kar je res ogromna številka. Podobna študija iz Švedske je te ugotovitve še potrdila. Zato se o vpeljavi probiotičnih terapij v zobozdravstvu resno razmišlja.
Nadaljevanje prispevka si lahko preberete v reviji Jana, št. 48, 28. november, 2023.
