Število bolnikov s srčnim popuščanjem narašča. To je med srčno-žilnimi obolenji edino stanje, za katerim trpi čedalje več ljudi. Diagnozo pozno dobi kar polovica bolnikov, med tistimi, ki zbolijo za določeno obliko bolezni – srčno popuščanje z ohranjenim iztisnim deležem, pa celo 75 odstotkov. Posledično je velika tudi smrtnost. In to kljub temu, da imamo za to obolenje tako učinkovito zdravljenje kot dobre možnosti, da ga zgodaj odkrijemo.
Neizraziti simptomi
Del vzroka za neprepoznanost srčnega popuščanja je v tem, da so simptomi tako splošni, da jih tako bolnik kot osebni zdravnik hitro pripišeta slabi telesni pripravljenosti in starosti. Nemalokrat bolnik s srčnim popuščanjem dobi napačno diagnozo, kot je npr. kronična obstruktivna bolezen pljuč (KOBP). Simptomi, na katere moramo biti pozorni, so težko dihanje že pri minimalnem telesnem naporu, težko dihanje med ležanjem, napadi težkega dihanja ponoči, utrujenost, zmanjšana telesna zmogljivost, otekanje nog ali trebuha, stalen suh kašelj, težave s koncentracijo, zmedenost, razbijanje srca in nabrekanje kože ali organa, v katerem se nabira tekočina.
V bolnišnice zaradi zapletov pri srčnem popuščanju na leto sprejmejo okoli 6.000 bolnikov. Ta številka bi lahko bila veliko manjša, če bi bolezen odkrili v zgodnji fazi. Takrat, ko srce še ni zelo poškodovano in ko zdravila najbolje učinkujejo. Srčno popuščanje pa ne škodi samo srcu. Ker se to ne krči dovolj, so prizadeti tudi drugi organi – od ledvic in jeter pa vse do skeletnih mišic. Prav zato, da bolnik ne izgublja mišične moči, mora tudi pravočasno začeti z rehabilitacijo.
Kardiologi: krvni test naj postane rutinski
Težko je verjeti, da je toliko posledic zaradi bolezni, ki jo lahko pokaže že preprost krvni test.
Nadaljevanje prispevka si lahko preberete v reviji Jana, št. 43, 24. oktober, 2023.
