© 2025 SVET24, informativne vsebine d.o.o. - Vse pravice pridržane.
Čas branja 2 min.

Na smeti je posijalo sonce


Katja Božič
20. 4. 2010, 00.00
Posodobljeno
09. 08. 2017 · 09:58
Deli članek
Facebook
Kopiraj povezavo
Povezava je kopirana!
Deli
Velikost pisave
Manjša
Večja

To soboto je Slovenija postala tako čista, kot gotovo že dolgo dolgo ni bila. Več kot 250.000 prostovoljcev, med njimi kar 60.000 otrok, je v največji čistilni akciji očistilo Slovenijo najvidnejših odpadkov.

Na smeti je posijalo sonce
To soboto je Slovenija postala tako čista, kot gotovo že dolgo dolgo ni bila. Več kot 250.000 prostovoljcev, med njimi kar 60.000 otrok, je v največji čistilni akciji očistilo Slovenijo najvidnejših odpadkov. Prav ta dan je zaradi oblaka pepela islandskega ognjenika nad Slovenijo obstal tudi ves letalski promet, tako da je bil še zrak očiščen izpušnih letalskih plinov. »To ni naključje!« je bil prepričan eden od članov gibanja Lets do it world (ki spodbuja države k akcijam, kakršna je bila pri nas) v novinarskem središču. Naša ekipa je čistila okoli vodovarstvenega območja južno od Brnčičeve ulice v Ljubljani.

Dosežek Slovenije je težko preseči, je bil po končani akciji navdušen Aleš Pevc iz organizacijske ekipe akcije Očistimo Slovenijo v enem dnevu. Slovenci smo res lahko ponosni, čistilo je namreč kar pol milijona rok. Na nekaterih zbirnih mestih je bilo prijavljenih celo preveč prostovoljcev, zato so jih morali prerazporediti drugam. To se je zgodilo tudi naši ekipi, a delovne roke in dobra volja so bili povsod dobrodošli. Vesela sem bila, ker so nas razporedili prav na območje črpanja vode v Ljubljani. Ko bi le videli, kakšna svinjarija se skriva okoli črpališč vode, ki jo vsak dan pijemo!

Kot svinja drek! Ko so nam predstavniki lokalnih organizatorjev četrtne skupnosti Črnuče in črnuški taborniki razdelili rokavice in vrečke, naju je z Iztokom domačin Janko Strojan, ki je prejšnje dni popisoval odpadke na tem področju, s svojim terenskim vozilom najprej zapeljal po območju. Kmetijske površine, ki jih kmetje prav zaradi črpališča pitne vode ne morejo intenzivno obdelovati, so postale divja odlagališča. Strojan, ki je v bližini odraščal in območje pozna kot svoj žep, pravi, da je spomin na številne živali – srne, fazane in druge, ki so nekdaj kraljevale tu, že zdavnaj zbledel. »Čedalje manj jih je, zato pa je čedalje več divjih odlagališč,« se jezi. »Ljudje tu pustijo za sabo kot svinja drek!« Vaščani pogosto vidijo ljudi, ki se meni nič, tebi nič, s prikolico, polno odpadnega materiala, odpeljejo mimo njihove vasi na vodovarstveno območje in jih ob eni od poti, ki vodijo do Save, raztresejo v grmičevje ali gozd. In to ne glede na velike rumene table, postavljene na številnih krajih, ki opozarjajo, da je to vodovarstveno območje in da je odlaganje odpadkov prepovedano. »Nekateri te table raje uporabljajo kot tarče za streljanje,« je pokazal na eno, povsem preluknjano. Ena od kolovoznih poti nas je pripeljala do vzporedne ceste s črnuško obvoznico, tako da smo se na lastne oči lahko prepričali tudi, kakšno packarijo na bregu pustijo za seboj vozniki z obvoznice. Vse, česar ne potrebujejo, zmečejo kar skozi okno. Te odpadke deževje z brega izpira v kanal, ki ga ločuje od ceste, in ker ta že dolgo ni bil očiščen, gre vsa nesnaga naprej v Savo.

Več v Jani št. 16, 20.4.2010

E-novice · Novice

Jana

Prijavite se na e-novice in ostanite na tekočem z najpomembnejšimi dogodki doma in po svetu.

Hvala!

Vaša prijava je bila sprejeta.


© 2025 SVET24, informativne vsebine d.o.o.

Vse pravice pridržane.