Jabolko ne pade daleč od drevesa. Zato se ne gre čuditi, da se sin Zorana Predina ukvarja z glasbo. Ampak Rok Predin ni samo glasbenik s tremi avtorskimi ploščami v žepu, temveč ga poleg glasbe obseda tudi slikarstvo. Zadnje čase svojo ustvarjalno slo hrani z animacijo. Čeprav se je imel za zapečkarja, se je po sanjsko službo odpravil v London. Njegovo nadarjenost so prepoznali pravi ljudje in ga hitro vzeli pod svoje okrilje. Po komaj devetih mesecih bivanja v angleški prestolnici lahko v svoj življenjepis zapiše, da je sodeloval pri oblikovanju napovedne špice za novo oddajo znamenitega komika Jerryja Seinfelda, zanj pa se zanima tudi producentka slavnega kuharja Jamieja Oliverja.

Predinovi trije fantje so si dobro razdelili področja ustvarjanja – Zoran je že skorajda glasbena institucija, sin Andrej obvladuje prozo, Rok pa je slikar in obenem odličen pisec besedil ter kitarist, ki samo potrjuje tisti obrabljeni rek iz uvoda o jabolku in drevesu. Da je ustvarjalnost zapisana v genih, še dodatno zapečati podatek, da se ji je prepustila tudi Predinova hči – oblikuje tekstil.
»Do glasbe gojim neizmerno ljubezen in veselje. Ko se ukvarjam z njo, se mi zdi, da je vse tako, kot mora biti. Naravno je, da to počnem,« pravi Rok, ki svoje roke in misli zaposluje samo s tistim, kar mu je v veselje. Srečnež pa tak!

Lani je v našo sceno zarezal s samostojno ploščo Britev, in posledica glasbenih ureznin je bilo razvajanje čutil in gubanje čela ob pozornem sledenju njegovim stihom brez kakršnega koli vonja po plehkosti. »Pesmi pridejo same, in temu se ne moreš upreti. Vedno se mi zdi škoda, da jih ne bi delil, in zato že razmišljam o novi plošči. Z njimi hočem kaj povedati in ne razmišljam, ali so moje pesmi proza ali poezija. Gotovo pa je res, da svojih pesmi ne slišim brez glasbe.«
Česar ne more povedati z glasbo, pove drugače. Že kot triletnik je vedel, da hoče biti slikar. V šoli ga ni zanimalo nič drugega, k sreči pa tudi v družini niso nikoli zviška gledali na umetniške poklice. »Verjetno zaradi Zorana,« doda.
Zadnje čase Rok pripoveduje z animacijo oziroma z risankami. Ker je nor nanje, je vedel, da bo prej ali slej eno ustvaril. Najprej je potrkal na domača vrata in naredil poetični risani videospot za skladbo Zorana Predina Pod srečno zvezdo. Proces ustvarjanja risanke ga je začaral. In druga ljubezen je bila rojena.

Najprej kavč, potem stanovanje, nato služba. Od te zaljubljenosti do Londona je bil samo še en korak. K temu je pripomogel sproščen pivski večer s prijateljem Luko, s katerim bi lahko izdala kratek priročnik Kako se odpraviti v London in najti sanjsko službo. »S sošolcem z akademije sva bila nekega lanskega večera na pijači v Trnovem in razočarana nad splošnim stanjem v Sloveniji sva sklenila, da je čas, da se kam premaknemo. Rekla sva si: Gremo v London! Tam se veliko dogaja – v umetnosti, animaciji –, in če tam ne dobimo kakšne priložnosti, potem res nismo vredni nič.« Sta bila pijana? »Nisva bila mrtvo pijana, bila sva dobre volje. Mislila sva pa smrtno resno.«

Več v Jani, št. 30, 27. 7. 2010