V zadnjih mesecih Ljubljano in druge naše kraje navdušuje mehiški folklorni ansambel Mariachi. Romantične podokničarje  je k nam pripeljal Armando Morales Lira, postavni Mehičan, ki  živi v Sloveniji.  Pred desetletjem se je pripeljal k nam z vlakom, z eno potovalko in željo po zaslužku, tri leta je za preživetje delal kot natakar, se zaljubil v Šempetrčanko Mojco in ostal. Zdaj imata z Mojco sina Andreasa in hčer Heleno Julijo. Vodi tudi svoje podjetje s prodajo mehiškega nakita in si želi, da bi še večkrat popeljal Slovence v neturistične kraje svoje domovine, da bi spoznali, kako malo je prave Mehike v mehiških nadaljevankah ali naših mehiških restavracijah.     

Armanda je ljubezen sprva odpeljala v napačno mesto: pred štirinajstimi leti se je v Mehiki zaljubil v dekle iz Srbije in ta ga je zvabila v Beograd.  Naučil se je srbohrvaškega jezika in se potem pred bombardiranjem umaknil v Slovenijo. Za Mehičana, ki je odraščal v štirimilijonskem mestu Puebla, je bila naša bela, mala prestolnica malo večja vas.

Nekje pač moraš začeti
»Prvo noč sem prespal v hotelu pri Tivoliju in močno upal, da si bom tu našel delo. V Mehiki smo imeli vsakih šest let ob menjavi vlade devalvacijo. Moja prednost je bil srbohrvaški jezik, hitro sem dobil delo natakarja. Nekje pač moraš začeti,« pripoveduje postavni Armando. Bil je na dveh tečajih slovenskega jezika in danes zelo lepo govori slovensko. Kmalu je spoznal Mojco iz Šempetra. »Hodila sva na sprehode, plesat in spoznala, da sva si všeč. Zdaj že štiri leta živiva skupaj in imava sina Andreasa ter njeno hčer iz prve zveze, Heleno Julijo. Andreasu sva izbrala grško ime zato, ker je med našim in vašim jezikom. Pri nas bi bil Andres, pri vas Andrej. Zdaj je Andreas, da lahko njegovo ime zlahka izgovorita tudi moja mama Carmen in mehiško sorodstvo, saj imen Jože, Primož ali Matevž ne bi znala,« pripoveduje Armando, ki je šel nato na svoje, prodajat mehiški nakit.

Domotožje ostaja
V rodno Mehiko se vrača vsako leto. V Pueblo ga zvabijo tudi okusi pravih mehiških jedi in obilje svežega sadja. »Moja mama odlično kuha, uživam v naših domačih jedeh, ki so tako zelo drugačne od teh v slovenskih mehiških restavracijah. Življenje v Mehiki sem imel zelo rad. Zadnja leta me na obiskih spremljajo Mojca, Andreas in Helena Julija.«

                                                                        Več v Jani, št. 34, 25.8.2009