Zarja Jana

Zavedam se, da je domača hrana najbolj zdravo, kar lahko zaužijem, vendar ne vem več, kako naj se tega lotim. Že leta 2017 in 2018 je v našem kraju klestila toča, lani pa je bila na mojem vrtu čista katastrofa. Kar ni zmrznilo konec maja, je dotolkla suša čez poletje. Delala sem, kot še nikoli doslej, na koncu pa so mi to malo pridelka, kar ga je ostalo, pobrali še ptiči in miši. Vse življenje vrtnarim, pa se mi zdi, da še nikoli ni bilo tako malo pridelka s tako veliko dela. Vreme je čisto ponorelo. Sprašujem se, ali naj se to leto sploh lotim vrtnarjenja. Razmišljam, a bo mogoče lažje nadzorovati rastline, če postavim rastlinjak. Ali visoke grede. Ker sem upokojenka, je karkoli takšnega zame že resna naložba, ne vem pa, ali bo res kaj spremenilo. Otroci me že sedaj dražijo, češ a nimaš nič pametnejšega početi, a ne vidiš, da se ne splača ... (le kadar dobijo polne košare zelenjave, se nič ne pritožujejo). Preprosto ne vem več, kako kljubovati suši, vročinskim udarom, potem nalivom in orkanskemu vetru. Gledam škatlo s semenskimi vrečkami in se sprašujem, ali še enkrat poskusiti ali na vse skupaj pozabiti.

Vaša redna bralka Mara Š.

Ko gre za vremensko nepredvidljivost, pamet ne pomaga! Pomaga pa sprememba strategije. Res je, da rastlinjaki, mreže in druge oblike sodobne zaščite omogočajo večji nadzor nad okoljem, vendar kot sami pravite, gre za velike in drage ukrepe, ki niso vedno rešitev. Preden se lotite novih investicij, predlagam, da spremenite svojo dosedanjo strategijo dela na vrtu.

Modrosti naši prednikov nam bodo v pomoč tudi v čedalje bolj negotovih časih, ki se napovedujejo. Babičin nasvet »ne nosi vseh jajc v isti košari« bi v sodobnem vrtičkarskem jeziku lahko prevedli kot »ne posej vsega na istem mestu in ob istem času«. Se še spomnite lanskoletnega toplega marca, ko so temperature presegle 20 stopinj? Na vrtu je bilo res pravljično in sem z nepopisnim veseljem vse proti mrazu odporne sadike preselila na prosto. Razvijale so se res čudovito, do konca maja, ko je udarila 15-dnevna zmrzal. No, tudi to na videz ni bil problem, ker zaradi toplih gred in tunela ni nič zmrznilo. Le na eno malenkost sem pozabila – da imajo rastline, čeprav so prestale mrzlo obdobje, o tem svoje mnenje. Takoj po otoplitvi mi je domala vsa gomoljna zelena pohitela v cvet. Ni se je dalo prepričati, da je maj. Sklenila je, da se je začelo novo leto njenega življenja, ker je ravno prestala zimsko obdobje. Rešile so me le zanikrne sadike, ki so ostale v rastlinjaku in so bile na dobri poti, da končajo v kompostu. Te smo presadili šele konec maja in so se potem normalno razvijale naprej ter naredile solidne gomolje.

Druga težava pa so bile čudovite sadike paradižnika, ki sem ga zaradi majskega mraza morala na silo zadrževati v rastlinjaku, zato so bile rastline že višje od metra in sem jih pred presajanjem morala štirikrat presajati v večje posode, da so sploh preživele.

Na škatlo s semeni sem si takrat zapisala. »Sejati po malem!« In prav to vam priporočam v prihajajočem letu. Namesto da takoj posejete ves pladenj paprik, paradižnika, zelja, solatnic, gomoljne zelene in drugega, kar ponavadi sejemo januarja in februarja, raje načrtujte tako, da sejete vsakih 15 dni (seveda pri tem upoštevajte tudi setveni koledar M. Thun). Sukcesivna setev omogoča, da so rastline pripravljene za presaditev z določenim zamikom. Ko bodo prve v idealni fazi za presajanje, bodo druge šele vzniknile. In če se bo izkazalo, da vreme ni bilo naklonjeno prvi skupini, bo druga že nared in v »polni moči«, da poskusi znova. Temu v športnem jeziku rečemo podaljšana klop za rezervne igralce.

Mladost in prilagodljivost štejeta! 

Zakaj ne bi preprosto posejali vsega hkrati, potem pa določene rastline le dlje zadržali v rastlinjaku? Tudi sama sem dolgo mislila, da je to v redu, pa sem ugotovila, da me zelo veliko stane, če sadiko predolgo silim rasti v lončkih. Tako kot se ljudje z leti vse težje odločamo za preselitev, se tudi starikave sadike pritožujejo in tarnajo ter potrebujejo veliko več časa, da se prilagodijo na novo okolje, če jih preselimo v zgodnji mladosti, pa skoraj brez težav takoj nadaljujejo z rastjo. Sadike je najbolje presajati, ko so naredile le nekaj pravih listov.

Torej, rastlinjak, tople grede in okenske police uporabljamo le za hitri štart, potem pa rastline čim prej presadimo na stalno mesto. S tem zmanjšamo količino potrebnih semen, ker jih lahko nakalimo in jim omogočimo začetno rast v idealnih pogojih. S tem jih tudi v najobčutljivejši fazi zavarujemo pred polži, ptiči in miškami. Ker jih hitro presajamo na vrt, se ne zamudimo z večkratnim presajanjem in lahko pridelamo ogromno sadik z zelo malo komposta.

Večja sadika = večja težava

Najslabše je, če plodovke presajamo, ko že cvetijo. Tudi multisetev rdeče pese se odlično obnese le, če rastlinice presadimo takoj, ko imajo 1–2 prava lista. Če boste sadike kupovali, upoštevajte, da boste s tistimi, ki imajo več listov, imeli več težav. Včasih se je res težko upreti želji po hitri žetvi, zato mislimo, da bo solata, ki ima že veliko listov, hitreje naredila glavico, ali da nam bo sadika, ki že cveti, takoj naredila še plod. Praviloma je tako, da je njena korenina zaradi premajhnega prostora že toliko zakrnela, da s presajanjem začnejo veliki listi pešati, ker s premalo razvito korenino ne morejo srkati dovolj hranil in vode za nadaljnjo rast. Zagotovo ste že velikokrat doživeli, da pri presajeni rastlini stari listi odmrejo in šele takrat začne rastlina rasti na novo. Če bi takoj presadili mlado in vitalno sadiko, s tem ne bi imeli težav. Mlada sadika na vrtu hitro prehiti staro.

* Idealno število listov pri presajanju:

2–3 listi – bučke, kumare, šparglji, multisetev rdeče pese

4 listi – radič, solata, blitva, endivija, rukola, zelje ...

6–8 listov – zelena, paradižnik, paprika, jajčevec

Greda za vremensko loterijo?

Četudi vam danes rečejo, da bo jutri dež, je 50-odstotna možnost, da so se zmotili. Kako potem vedeti, kakšno bo poletje? Bo potop ali suša? Se bodo vročinski udari, ki trenutno dobesedno zažigajo Avstralce, preselili tudi k nam, ko poletje pride na našo poloblo? Ne moremo vedeti – lahko pa se pripravimo na vse, tako da na gredah kombiniramo rastline z različnimi potrebami. Pri nas tako na isti gredi raste nekaj, kar ljubi vlago, in nekaj, kar obožuje sušo. Nekaj, kar prenese mraz, in tudi nekaj, kar želi toploto. Če bo dobro za ene, bo zagotovo slabše za druge, vendar bo nekaj zagotovo zmagalo. 

Če bi imela na eni gredi solato in na drugi paradižnike, bi na koncu bila na eni gredi gneča, od druge pa ne bi bilo pridelka. Premagajte razumsko potrebo po urejenih monokulturnih gredicah in začnite takoj kombinirati posevke. Potrebo po urejenosti lahko zadovoljite tudi tako, da še vedno sadite v vrstah, vendar le po eno vrsto zelenjave. V praksi je to videti tako, da na isti gredi že več let sadim na sredini paradižnike ali paprike, pod njimi pa baziliko, gomoljno zeleno, solato in por. Vmes pa pustimo še kakšno trajno rukolo, kamilice ...

Če je preveč dežja in začnejo paradižniki in bazilika črneti, jih preprosto populimo ter sprostimo prostor, da se razvijejo preostale rastline. Če pa paradižnikom dobro kaže, bosta solata in zelena malo zaostajali v razvoju, a bosta dobili svojo priložnost za več svetlobe, ko bomo paradižnikom porezali spodnje liste. Ne pozabite med rastlinami pustiti tudi čim več začimbnic.

Lanska poletna suša nas je prikrajšala za poletno solato, zato pa nas je nagradila s »plantažo kamilic«, ki jih imam zdaj za dve sezoni.

Ni več idealnega rastišča

Vremenski ekstremi spreminjajo definicijo dobrega prostora za posamezne rastline. Kdo bi si mislil, da bodo najboljše kumare zrasle v senci smreke? Ali da bo najboljši fižol na severni strani? Ker je bilo lani preveč vročinskih udarov in suše, je visoki fižol, ki se je sončil na južni strani, hudo trpel. Posajen v senci pa je bil na koncu zmagovalec v rasti in pridelku. Seveda bi bilo lahko tudi obratno. In ker ne morete vedeti, upoštevajte čim več različnih možnosti.

Pripravite mobilno zaščito

Namesto dragih rastlinjakov, ki sicer rešijo ene težave, a pogosto ustvarijo druge, je bolje pripraviti nekaj tunelov, pokrival ali toplih gred, s katerimi boste pokrivali le tisto, kar potrebuje dodatno zaščito. Če so gredice enakih dimenzij, lahko tunel ali mreže prestavljate z ene na drugo gredo in tako pridelek pravočasno zaščitite pred nepovabljenimi »abonenti« ali pred soncem, točo, pretiranim dežjem ...

Najboljša zaščita pred sušo

Zastirka na zemlji in voda v področju korenin (ne na površju grede) sta najboljša metoda za preprečevanje izhlapevanja in pregrevanja rastlin, če nas bodo znova obiskali podaljšani toplotni valovi. Da zagotovimo več vlage v področju korenin, je treba vkopati več organskega materiala, komposta, listja, tkanin, volne vsaj 30 cm globoko ali na globini 15–20 cm zakopati cev za kapljično namakanje in potem vodo takoj dovajati v globlje plasti.  

Veliko rastlin, ki smo jih prej imeli na enem mestu, zdaj že strateško sejemo ali presajamo na več gred po vrtu. S tem jih delno obvarujemo tudi pred točo in udari vetra, ker niso vse lege enako na udaru. Čajote, ki so rasle na idealnem mestu, so imele že avgusta zrele plodove in so ti v kleti že starikavi in odganjajo. Tista, ki je bila na povsem neustreznem mestu, pa je dozorela šele v podaljšku poletja in smo njene plodove pobirali na začetku novembra. Ta je še vedno zelo sočna in kaže, da bo še dolgo zdržala v kleti. Seveda, lahko bi bilo tudi drugače, če bi nas konec septembra doletela kakšna slana. Ničesar ne moremo predvidevati, zato upoštevajmo vse možnosti in se veselimo vsakič, ko »zadenemo dobitek«.

Sadike bodo najbolj zdrave, če že na začetku upoštevate, koliko prostora potrebujejo za svojo rast.

Premer posodice	Primerno za rast
3 cm	solate, zelene, blitve, radiča in rukole
4 cm	zelja, brokolija, 3–4 semen rdeče pese ...
6–8 cm	kumar, bučk, melon, lubenic, prepikirane paprike, paradižnika in jajčevcev.

***Na škatlo s semeni sem si takrat zapisala. »Sejati po malem!« In prav to vam priporočam v prihajajočem letu. Namesto da takoj posejete ves pladenj paprik, paradižnika, zelja, solatnic, gomoljne zelene in drugega, kar ponavadi sejemo januarja in februarja, raje načrtujte tako, da sejete vsakih 15 dni***

Zarja Jana