Shutterstock

Čeprav radi trdimo, da lepota ni vse, kar zagotovo drži, verjetno ni ženske, ki si ne bi želela imeti lepe zadnjice. Dokaz je brazilska metoda dviga zadnjice, ki je v zadnjih letih postala izjemno popularna. Ali je ta poseg res nujen, kako pogosto se zanj odločajo Slovenke in ali lahko lepo zadnjico pridobimo tudi kako drugače, nam je razložil doc. dr. Krešimir Božikov, specialist estetske, plastične in rekonstruktivne medicine ter direktor Klinike Božikov.

Dojemanje, kakšno je lepo žensko telo, se spreminja s časom, pa tudi z našim okusom. Pionirka velike, »napihnjene« zadnjice je že pred približno dvema desetletjema postala pevka in igralka Jennifer Lopez. Moški, naveličani koščenih suhic, so ponoreli, ženske pa so jo želele posnemati. Seveda so kmalu ugotovile, da se maščoba ne prime vedno nujno tja, kamor bi si želele, in da ni tako lahko imeti samo »debelo« zadnjico, preostali del telesa pa napet in brez odvečne maščobe. Potem sta na sceno slavnih in oboževanih prišli Kim Kardashian in Nicki Minaj ter z zgledom ženske množično spodbudili, da je najlažja pot do ogromne zadnjice kar brazilska metoda dviga zadnjice oziroma tako imenovani brazilian butt lift. Ta je v svetu postal sila popularen, čeprav je lahko smrtno nevaren in eden najbolj tveganih lepotnih posegov.

Večje število umrlih

Posebna delovna skupina plastičnih kirurgov, ki deluje v okviru Ameriškega in Mednarodnega združenja plastičnih kirurgov, je ugotovila, da pri tem posegu beležijo več smrti strank, in sicer enega na 3000 posegov. Tak delež smrtnosti je po podatkih Mednarodnega združenja plastičnih kirurgov večji kot pri katerem koli drugem lepotnem posegu. Kot ugotavlja posebna delovna skupina plastičnih kirurgov pri mednarodni stanovski organizaciji je najpogostejši vzrok za smrt maščobna embolija, to je zamašitev krvne žile, običajno arterije, z maščobo. Pri brazilski metodi dviga zadnjice se namreč lastna maščoba injicira tako v podkožje zadnjice kot v velike glutealne mišice, zato da bi se kar največ maščobe obdržalo. Prav injiciranje maščobe v mišico naj bi povzročalo smrtnost, saj ima mišica zelo veliko žil, ki so vstopno mesto za maščobno embolijo.

Več v Zarji št.40, 2.10. 2018