V njenem primeru zagotovo velja, da te tisto, kar te ne ubije, okrepi. Po dopinški aferi, v katero se je zapletla pred dvema letoma in mukotrpnem boju, s katerim je poskušala obraniti svoje dobro ime, ločitveni drami v zasebnem življenju in finančnem zlomu se je zdelo, da se bo zlomil tudi duh Jolande Čeplak. Tudi sama je napovedala, da se poslavlja od atletike in da je njene kariere konec. Ampak Joli ne bi bila Joli, če se ne bi oprla na svojo kot granit močno voljo, ki jo skriva pod žensko krhkostjo, in se vrnila tja, kjer njeni lasje plapolajo v vetru in je od nekdaj najbolj srečna – na atletske steze. Končno pa tudi v tekmovalno areno. In je zmagala!

Prvi zmagi po Jolandini vrnitvi, ki jo je dosegla prejšnji teden, ne bomo gledali v zobe (češ da je bila konkurenca slaba in da tudi rezultat ni kaj prida). Ta medalja je vredna suhega zlata, saj je Joli ne glede na minute in stotinke dosegla najpomembnejši cilj v svojem življenju – doživela je osebnostno preobrazbo in našla srečo.
Njeni zlasti lasje znova plapolajo v tekmovalni areni in občinstvo jo navdušeno spodbuja. Joli teče, kot da se je vrnila v svojo atletsko mladost, teče z nasmehom na ustnicah. Za vedno se je poslovila namrgodena in resna Jolanda Čeplak, kakršna je bila, ko se je zapletla v mrežo menedžerskega in dobičkonosno naravnanega, a neizprosnega vrhunskega športa.

Joli teče zato, ker jo to veseli.
Dan po tem, ko je ponoči potekla njena dveletna kazen, je Jolanda nastopila na atletskem mitingu za VN Vzajemne v Mariboru. Dvaintridesetletna tekmovalka je nestrpno čakala na to, da se postavi v štartni blok, da občuti nemir, ki ga prinašajo tekme, in se med čakanjem na štartni strel napnejo vse mišice v njenem telesu.

To adrenalinsko doživetje poznajo samo vrhunski tekmovalci, potrebo po njem pa lahko razumejo le tisti, ki so blizu tem športnikom in njihovo pozitivno odvisnost vzamejo v zakup – z vsemi drugimi dobrimi in slabimi lastnostmi njihovega značaja. Zato so tudi ob Jolandi v minulih dveh letih, v katerih se je znašla v vrtincu usodnih dogajanj in je skozi gosto sito preizkušenj presejala ljudi, ki so jo obdajali, ostali samo tisti, ki jo imajo resnično brezpogojno radi.

Ti ljudje so razumeli njeno željo po tem, da se vrne na atletske steze in pokaže, da se po njenih žilah ne pretaka eritropoetin, temveč preprosta ljubezen do teka. In to ne glede na pozitiven dopinški test. Jolanda želi pokazati, da je globoko v duši vrhunska športnica. 

Več v Jani št. 31, 4.8.2009