Vprašanje

Sem že v letih, ko bi me, vsaj tako pravijo, moralo skrbeti zdravje dojk. Prijateljica predlaga, da se odpraviva na mamografijo, meni pa to ne diši, ker sem slišala, da je ta poseg boleč in da ima lahko celo škodljive posledice. Zanima me, ali obstaja kakšen naravnejši in neboleč način, da bi ugotovila, ali je z mojimi dojkami vse v redu.

Vprašanje

Kljub temu da je mamografija v Sloveniji še vedno edina uradno priznana metoda za pregledovanje morebitnih sprememb v naših dojkah, to zagotovo ni metoda, ki bi bila brez napak.
Lothar Hirneise, ki vodi nemško fundacijo Ljudje proti raku, navaja vrsto razlogov, zakaj se ne bi odpravili na to preiskavo. Kot navajate sami, je metoda boleča, ker morajo dojko stisniti kot palačinko, da jo lahko posnamejo z žarki x. Če bi šlo le za bolečino, bi bilo še nekako vredno potrpeti, vendar Hirneise opozarja, da takšno stiskanje lahko poškoduje tkivo in celo pripelje do pokanja tumorjev, ki bi drugače ostali zaprti v svoji opni in ne bi pomenili akutne nevarnosti za zdravje. Druga velika težava, o kateri se pri nas vse premalo govori, je povezana z vrsto obsevanja. Gre za rentgensko obsevanje, kar pomeni žarke x, za katere že desetletja vemo, da so nepredvidljivi in utegnejo biti nevarni tudi pri zelo majhnih količinah. Če pri pregledu pride do poškodbe tkiva, so poškodovane celice še dovzetnejše za radioaktivne žarke, in verjetnost, da bi prišlo do sprememb v njihovi nadaljnji rasti, se lahko poveča. 

Nekateri podatki nas res silijo, da se nad tem zamislimo: v Kanadi so se odločili narediti mamogram pri 50.000 ženskah v starosti od 40 do 49 let. Iz te skupine je z diagnozo rak dojke na koncu umrlo 33 % več žensk kot iz kontrolne skupine, ki je niso preventivno pregledovali. J. P van Netten z Royal Jubilee Hospital v Londonu je to predpostavko tudi dokazal v študiji iz leta 1994. Njegova raziskava je pokazala, da se je odstotek tako imenovanega ductal carcinoma pri skupini, ki je bila obsevana z mamogramom, podvojil!  

Tretji velik pomislek je povezan z zanesljivostjo metode. Raziskava Kerlikowske je pokazala, da so pregledali 26.057 žensk, od katerih jih je bilo 25.858 zdravih in 199 z že potrjenim rakom dojke. Vendar je bila mamografija pozitivna pri 1671 ženskah, desetkrat več, kot jih je res imelo raka. Se vam metoda, ki zadene le v desetih odstotkih, zdi zanesljiva? Poleg tega je mamografija pri dvajsetih od omenjenih 199 bolnic z rakom bolezen spregledala in dobile so izvid, da je z njimi vse v redu.
Po vseh teh dejstvih se seveda zastavlja vprašanje, ali imamo na voljo kaj zanesljivejšega in manj tveganega.

Varnejša termografija

Dejstvo je, da v Sloveniji 85 % raka dojk odkrijejo ženske same z otipom. Takrat je tumor res že dovolj velik, da ga lahko odkrije tudi mamogram, ki lahko zazna tumorje, večje od polovice centimetra. (Tudi pri tem pa se je dobro izogniti starim mamogramom in poiskati centre, v katerih izvajajo veliko sodobnejšo sinhotronsko mamografijo, ki oddaja 30 do 50 % manj škodljivih žarkov.)
Vendar se je tumor do velikosti, ko ga zazna mamogram, verjetno razvijal že tri do šest let. Za bolezen bi bilo prav dobro vedeti že v tem času, da bi ukrepali, ko je težava še obvladljiva tudi z manj agresivnimi prijemi. Tudi magnetna resonanca in ultrazvok nista preveč uspešna, ko gre za zelo majhne spremembe. V tej fazi je najvarnejša in najučinkovitejša metoda breathscan, ki se je razvila iz termografije in deluje na osnovi merjenja temperature tkiva.
Vsakič, ko v telesu prihaja do nenormalnih procesov, ki sprožijo naš imunski sistem, to povzroča spremembo temperature tega tkiva. To so odkrili že v šestdesetih letih prejšnjega stoletja in na osnovi tega je nastala metoda termografije, ki jo v precejšnjem številu držav še danes uporabljajo pri diagnostiki. Slovenski raziskovalci pa so v sodelovanju z ruskimi znanstveniki razvili veliko natančnejšo metodo, ki lahko meri tudi globinske spremembe. Metoda je neboleča, brez škodljivih neželenih učinkov in se lahko uporablja pri vseh starostnih skupinah. Njena prednost je, da lahko opazi spremembe že v začetni fazi, vendar ne more natančno določiti, ali gre za maligno spremembo ali ne. Tako nas lahko takšna metoda, če pokaže normalen rezultat, obvaruje pred nepotrebnimi tveganji mamografije. Če izvid pokaže spremembe, pa so potrebni dodatni diagnostični postopki. Tako zelo zgodnje odkrivanje sprememb pa nam daje še eno možnost. Ker smo si kupili čas in odkrili težavo nekaj let prej, preden bi jo lahko zatipali ali zagledali na mamografiji, se lahko same lotimo vzrokov, ki nas očitno peljejo v bolezen. Agresivne metode pa prestavimo za nekaj časa, ko bomo merljivo preverili, ali nam je proces uspelo obrniti v pravo smer.

 

Sanja Lončar je vodja projekta Skupaj za zdravje človeka in narave.

Vprašanja o naravnem zdravljenju, zdravem prehranjevanju, naravni kozmetiki in podobnih temah za rubriko Naravno in enostavno pošljite na naslov: jana@delo-revije.si ali Revija Jana, Dunajska 5, 1509 Ljubljana.