Združeni narodi so že drugo leto zapored razglasili za leto otroka s sladkorno boleznijo. Število otrok in mladostnikov s sladkorno boleznijo tipa 1 se dramatično zvišuje. V zadnjih desetih letih se je zvišalo za alarmantnih 40 %! Diabetologi opozarjajo, da je sladkorna bolezen pri otrocih vse prej kot nedolžna bolezen in da je ne jemljemo dovolj resno. O problemih otrok in mladostnikov s sladkorno boleznijo smo se pogovarjali s prof. dr. Tadejem Battelino, predstojnikom Kliničnega oddelka za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni Pediatrične klinike v Ljubljani in predsednikom kongresa ISPAD, ki je med 2 in 5. septembrom potekal v Cankarjevem domu v Ljubljani.

- Pri otrocih je pogostejša sladkorna bolezen tipa 1. Propad beta celic v trebušni slinavki se zgodi zaradi avtoimunskega napada. Se pravi, da bolezen ni prirojena. Se otrok nikoli ne rodi s sladkorno boleznijo?

Izjemno redko. Bolezen ni prirojena, se pa podeduje nagnjenje. Človekov obrambni sistem, ki je sicer namenjen za to, da pobija bakterije, viruse in rakave celice, se zaradi nekega razloga zmoti in začne pobijati beta celice v trebušni slinavki, ki izločajo inzulin. Za zdaj še vedno ne vemo, zakaj se to zgodi.

- Koliko je utemeljeno mnenje, da vplivajo na razvoj sladkorne bolezni tipa 1 dejavniki iz okolja, denimo, virusna okužba?
Vemo, da okolje v približno štiridesetih odstotkih vpliva na nastanek sladkorne bolezni, ne vemo pa, kaj je tisto, kar iz okolja deluje tako pogubno. Včasih smo glede tega sumili viruse, zlasti tiste, ki so podobni nekaterim antigenom v človeškem telesu. A to ni bilo dokazano. Danes se zdi najbolj utemeljen sum na stres. Zakaj? Zato, ker ne narašča le število bolnikov s sladkorno boleznijo, temveč tudi število bolnikov z vsemi drugimi avtoimunskimi boleznimi. Zagotovo vemo to, da je delovanje imunskega sistema izredno odvisno od stopnje stresa.

- Govorimo o stresu v družini?
Da. Več stresa pomeni več sladkorne bolezni, vendar pa to ni neposredno vzročna povezava. Obstajati mora nagnjenost k sladkorni bolezni in najbrž še kaj drugega.

Več v Jani št. 36, 8.9.2009

 

Prof. dr. Tadej Battelino, predsednik kongresa ISPAD in predstojnik Kliničnega oddelka za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni Pediatrične klinike v Ljubljani

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Bolezen je izbruhnila pred dvema letoma in v pičlih sedmih dneh dodobra prekrojila življenje Gaje Triglav in njenih staršev. Inzulinska črpalka in senzorji za meritev sladkorja (ki jih morajo za zdaj še kupovati in ki stanejo okoli 200 evrov na mesec) ji pomagajo, da živi tako kot njeni vrstniki. 

Gaja ima ob pasu torbico z inzulinsko črpalko.

 

Matic je star dve leti in pol (zbolel je pri dvajsetih mesecih starosti) in je primer dobrega vódenja sladkorne bolezni z uporabo inzulinske črpalke in senzorja za neprekinjeno merjenje sladkorja v krvi. Tudi Matic ima ob pasu torbico z inzulinsko črpalko.