© 2025 SVET24, informativne vsebine d.o.o. - Vse pravice pridržane.
Čas branja 2 min.

Brezplačni denar


Jelka Sežun
23. 12. 2019, 22.00
Deli članek
Facebook
Kopiraj povezavo
Povezava je kopirana!
Deli
Velikost pisave
Manjša
Večja

Ljubeče posvečeno vsem, ki mislijo, da so socialni transferji samo potuha lenim.

uvodnik1-foto Nichole Sobecki.jpg
shutterstock
...

Očitno so Dire Straits, ko so leta 1985 prepevali Money for Nothing, že nekaj slutili – in zdaj se je potrdilo. Pač, zdaj je znanstveno potrjeno, da ljudi spraviš iz revščine tako, da jim daš denar. Brezplačen denar. Evo, tu imate. Donacija. Nesite domov in naredite s tem, kar hočete.

In ljudje so naredili natanko to. Osemnajst mesecev pozneje je bilo blagodejne učinke podarjenega denarja še vedno čutiti, ne le pri obdarovancih, temveč tudi pri njihovih sosedih in sokrajanih. Teza, da so revni neodgovorni butlji, ki ne znajo ravnati z denarjem in ga zafrčkajo za neumnosti, je padla. S treskom, a skrajno znanstveno.

Poskus znanstvenikov z univerz Princeton in Berkeley je trajal tri leta, od 2014 do 2017. Tole jih je zanimalo: če daš 10.000 najrevnejšim družinam v Keniji enkratno donacijo tisoč dolarjev (899 evrov), kaj se zgodi? Kako to vpliva na njihovo življenje in na življenje ljudi v soseski? Bodo denar res zapili, zakadili, zakockali? No, stalo je dobrih deset milijonov dolarjev, ampak zdaj vedo: nič od naštetega.

Poskus so – v sodelovanju z dobrodelno organizacijo Give Directly, ki je priskrbela sredstva – izvajali v najrevnejšem delu Kenije, kjer prebiva okrog 280.000 ljudi, ki se večinoma preživljajo s kmetovanjem in ribolovom. V vsaki od 653 vasi na tem območju so izbrali nekaj gospodinjstev, vsega skupaj 10.500, in jim dali po tisoč dolarjev. Brez pogojev, brez vprašanj. Denar so smeli porabiti, za kar so hoteli. Sodelujoči so imeli v povprečju 48 let in šest let šole, večina je živela od kmetovanja. No, en pogoj je bil: sodelovali so lahko le tisti, ki so živeli v hišah s slamnato streho – znak, da so res skrajno revni. Potem so osemnajst mesecev redno izpolnjevali ankete. Vsi – tisti, ki so dobili denar, oni, ki ga niso, pa še lokalni obrtniki. Znanstveniki so spremljali tudi cene v trgovinah in na tržnicah, zanimalo jih je, ali bo nenaden priliv denarja povzročil inflacijo, podarjeni denar je namreč pomenil kar 15 odstotkov lokalnega BDP ali 75 odstotka letnega proračuna sodelujočih družin. Inflacija se je zvišala za en sam odstotek.

Tole so ugotovili: obdarjene družine so porabile kar 60 odstotkov več kot prej, največ za hrano, potem pa za telefon, gorivo, obleko … Del družin je denar vložil v trajnejše dobrine, na primer v kolesa in motorje, s katerimi so lahko opravljali taksi storitve, pa v živino, poljsko orodje … Nekateri so denar vložili v pločevinaste strehe svojih hiš, s čimer so jim za 60 odstotkov dvignili vrednost. Večjega porasta nakupov alkohola in cigaret niso zaznali. Porasta hazardiranja tudi ne. In, hecna stvar, tudi znižanja zaposlenosti ni bilo opaziti. Bomo še enkrat povedali, počasi:

Ljudje.

Niso.

Nič.

Manj.

Delali.

Nasprotno, število na delu prebitih ur je naraslo.

Morda najbolj presenetljivo pa je bilo spoznanje, da se je življenje izboljšalo tudi drugim ljudem v kraju. Tudi oni so več trošili in bili srečnejši. Še leto in pol po prejetju denarja je onim, ki so dobili denar, in tudi onim, ki ga niso, potrošnja rasla, obojim približno enako. Lokalni obrtniki in trgovci so beležili več naročil in boljše prihodke, zato so svojim delavcem zvišali plače, ti so lahko več trošili … in tako se je ekonomsko kolo vrtelo naprej.

Še enkrat, poljubčke vsem, ki bi nižali in ukinjali socialne prejemke.

In srečen božič vsem.

Zarja Jana št. 52, 24.12.2019


© 2025 SVET24, informativne vsebine d.o.o.

Vse pravice pridržane.