Zakaj novoletna vraževerja delujejo tudi, če vanje ne verjamemo
Novoletna vraževerja niso le zabavna tradicija. Preverite, zakaj rituali dajejo občutek novega začetka in kako lahko okrepijo upanje ob vstopu v novo leto.
Ste tudi vi za silvestrovo jedli grozdje, v žepu skrivali bankovec in pod svečanimi oblekami nosili rdeče spodnje perilo? Vse to naj bi prineslo srečo v novem letu, in čeprav nismo zares vraževerni – vsaj tako si radi rečemo – to naredimo »za vsak slučaj«. Saj ne more škoditi, kajne?
Večina ljudi se ob tem nasmehne. A kljub temu ritual izpelje. In to ni naključje.
PREBERITE TUDI:
Zakaj rituali vztrajajo, tudi ko vanje ne verjamemo
Novoletna vraževerja so v resnici oblika ritualov. In rituali imajo v človeški psihologiji pomembno vlogo. Ne zato, ker bi magično vplivali na prihodnost, temveč zato, ker pomagajo umiriti negotovost.
Prehodi so za človeka vedno zahtevni. Novo leto je vsekakor nekakšen simboličen prehod. Pomeni konec enega obdobja in začetek drugega. Tudi če se racionalno zavedamo, da se življenje s polnočjo ne ponastavi, telo in čustveni del zaznata spremembo. Rituali pa nam ponudijo občutek strukture tam, kjer prihodnost še ni jasna.
Sidranje: ko telo dobi občutek novega začetka
V psihologiji poznamo pojav, ki mu rečemo sidranje. Gre za to, da določenemu dejanju, predmetu ali trenutku pripišemo poseben pomen. Ko se nekaj zgodi ob simbolnem času, kot je tudi polnoč na silvestrovo, se lažje vtisne v spomin in občutek.
Rdeče perilo ali grozdje samo po sebi ne ustvarjata sreče. Lahko pa delujeta kot sidro, kot telesni in čustveni znak, da se začenja nekaj novega. Ta občutek ni zanemarljiv. Če telo dobi signal novega začetka, se tudi miselni in čustveni vzorci lažje premaknejo.
Upanje ni naivno, je psihološka opora
Pogosta zmota je, da je upanje nekaj lahkotnega ali neresnega. V resnici je ena ključnih notranjih opor. Ne gre za prepričanje, da bo vse dobro, temveč za občutek, da ima prihodnost prostor za možnost.
Rituali, tudi vraževerni, lahko začasno okrepijo ta občutek. Ne gre za to, da bi res lahko napovedovali prihodnost, nam pa pomagajo ustvariti notranjo naravnanost. Ko verjamemo, da je dober začetek mogoč, se pogosto tudi vedemo nekoliko drugače, bolj pozitivno, bolj odprto, bolj pozorno, manj obrambno.
Kdaj ritual pomaga in kdaj ne
Ritual deluje takrat, ko nam je v podporo in ni neke vrste nadomestek. Ko z njim ne poskušamo nadzorovati življenja, temveč si pomagamo vstopiti v novo obdobje z več miru ali zaupanja.
Ne deluje pa takrat, ko postane edina opora. Ko verjamemo, da bo eno dejanje rešilo vse, ne da bi bili pripravljeni narediti še kaj drugače. Takrat ritual izgubi svojo psihološko funkcijo in postane breme ali razočaranje.
Morda ni vprašanje, ali deluje, ampak kako ga uporabimo
Novoletna vraževerja nam povedo nekaj pomembnega, in to je, da ljudje potrebujemo občutek prehoda. Potrebujemo trenutek, ko si dovolimo verjeti, da je drugače mogoče. Tudi če vemo, da ni zagotovil.
Če ritual razumemo kot simbol, ne kot obljubo, lahko postane koristen. Ne zato, ker bi napovedal srečo, temveč zato, ker nam pomaga narediti notranji premik. In včasih je prav to tisto, kar naredi dober začetek bolj optimističen in usklajen z notranjo motivacijo. Zakaj torej tega ne bi izkoristili? Pa še zabavno je lahko …
E-novice · Novice
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
O avtorju
je life-coach in glavna urednica revije Rože & VRT, ki jo z veliko mero strokovnosti in uredniške vizije vodi že vrsto let. Njeno profesionalno delo se prepleta z osebnim poslanstvom – raziskovanjem človeškega vedenja ter iskanjem načinov za bolj zavestno in uravnoteženo življenje. Poleg tem o urejanju vrtov se poglobljeno posveča področjem osebne rasti - čuječnosti, meditacije in optimizacije osebne produktivnosti, kjer posameznikom pomaga razvijati večjo notranjo stabilnost, jasnost misli in učinkovitost pri vsakodnevnih izzivih. S svojim delom povezuje znanje, prakso in izkušnje v vsebine, ki nagovarjajo tako um kot srce.
