Razmišljate o vrtnarjenju? Morda vas k zemlji vleče z razlogom
Stik z zemljo pri vrtnarjenju dokazano zmanjšuje stres, pomirja živčni sistem in podpira duševno ravnovesje. Zakaj delo na vrtu deluje kot mini terapija?
Slovenci smo narod vrtičkarjev. Če le imamo malce zemlje, pridelujemo nekaj svojega. A pogosto ne gre le za pridelek. Lahko bi rekli, da nas k stiku z zemljo nekaj dobesedno »kliče«. Kaj je to?
Marsikdo, ki začne razmišljati o vrtnarjenju, to opiše kot slutnjo, da bi mu to lahko pomagalo pri iskanju miru v tem noro hitrem svetu. Ne ve sicer razložiti, od kod te misli – ali gre za človekov primarni nagon ali le tiho logiko.
PREBERITE TUDI:
Podobno tudi tisti, ki že vrtnarijo zelo pogosto povedo, da to počnejo, ker jih enostavno veseli. Veselje je sicer že samo opazovanje, kako rastline rastejo pod našim okriljem, ko iz njih pripravimo okusno kosilo, pa bi to lahko opisali že skoraj kot mini evforijo, a ne gre le za rastline. Prav posebno veselje se skriva tudi v občutku, da se po delu na vrtu nekaj v nas vedno znova umiri, zmehča, razbremeni.
Ta učinek ni naključen in tudi ne romantična predstava o naravi. Ima zelo konkretno ozadje.
Ko se psihična obremenitev preseli v roke
Velik del sodobnega stresa se ne nabira zaradi fizičnega napora, temveč zaradi stalne miselne aktivnosti. Odločanje, presojanje, primerjanje, odgovornost. Vse to poteka predvsem v glavi, telo pa pri tem ostaja v pripravljenosti, brez pravega izhoda.
Vrtnarjenje to dinamiko spremeni. Delo z zemljo zahteva fizično prisotnost, a ne kognitivne preobremenitve. Gibi so jasni, naloge konkretne, povratna informacija neposredna. Roke delajo, misli nimajo več glavne vloge. Ne zato, ker bi jih zavestno utišali, ampak ker niso več nujne za delovanje.
V psihološkem smislu gre za redko izkušnjo, kjer se pozornost spontano prerazporedi iz notranjega dialoga v telesno zaznavo. In prav to omogoča razbremenitev, ki je v današnjem času tako dragocena.
Stik z nečim, kar ni simbolno
Veliko sodobnih dejavnosti je posredovanih prek zaslonov, besed in pomenov. A pri zemlji je drugače. Ne gre za simbol, ampak je zelo konkretna. Hladna ali topla, suha ali mokra, težka ali rahla. Na njo se ni treba odzivati z razumevanjem, temveč z dotikom.
Ta neposrednost ima pomemben učinek na živčni sistem. Telo se lažje orientira v sedanjost, ker ima oprijemljivo referenco. To zmanjša notranjo napetost, saj se drugače večino časa bolj ukvarjamo z mislimi na prihodnost, preteklost, s skrbmi, neizrečenimi mislim ...
Prav zato marsikdo po delu na vrtu opazi, da je bolj zbran, manj razdražljiv, predvsem pa bolj prizemljen. To še ne pomeni, da v vrtu zares razreši svoje težave, a skozi vrtnarjenje se napetost v telesu dokazano zmanjša.
Mini terapija brez terapevtskega okvira
Tisti, ki že vrtnarijo, zelo dobro poznajo občutek, kako že po slabi uri stika z zemljo napetost popusti. Ko pridejo na vrt z glavo polno vsega, kar jih čaka, in odidejo z občutkom, da je svet vsaj malo bolj na svojem mestu. Ta izkušnja deluje kot mini terapija prav zato, ker nima terapevtske ambicije.
Na vrtu ni treba biti učinkovit v psihološkem smislu. Ni treba razumeti, kaj se dogaja v tebi. Dovolj je, da nekaj posadiš, prekoplješ, presadiš. Proces ima svoj ritem, ki ni odvisen od našega razpoloženja, in to prinaša občutek stabilnosti.
Ob tem se pogosto zbudi tudi osvobajajoči občutek, ko nam ni treba ničesar dokazovati. Rastline ne reagirajo na našo samopodobo, temveč na osnovno skrb. To ustvarja izkušnjo, kjer je dovolj že prisotnost in vztrajnost, ne popolnost.
Vrtnarjenje ima tudi znanstveno potrjen učinek
V zadnjih letih se vrtnarjenju vse več pozornosti posveča tudi v raziskavah o duševnem zdravju. Študije kažejo, da redno delo z zemljo lahko zmanjša simptome stresa, tesnobe in tudi blage do zmerne depresije. Ne zato, ker bi vrtnarjenje »zdravilo«, temveč ker vpliva na več ravni hkrati.
Delo z zemljo spodbuja telesno aktivnost, ki je blaga, ritmična in brez tekmovalnosti, prav takšna oblika gibanja pa se kaže kot ena izmed najbolj podpornih pri depresivnih stanjih. Hkrati stik z zemljo in naravnimi mikroorganizmi vpliva na nevrokemične procese v možganih, povezane z razpoloženjem in občutkom umirjenosti.
Pomemben dejavnik je tudi struktura. Vrtnarjenje prinaša občutek dnevnega ritma, odgovornosti in smisla, brez pritiska po uspešnosti. Tudi to je pri pomoči ob depresiji pogosto ključno: izkušnja, da lahko nekaj negujemo in da se proces odvija naprej, tudi ko sami nimamo občutka napredka.
Zakaj je prav zdaj pravi čas za začetek
Če torej o vrtnarjenju šele razmišljate, je sedaj pravi čas, da se opogumite. Za začetek res ni treba vedeti veliko. Ni treba imeti popolnega vrta, pravih orodij ali jasnega načrta. Psihološki učinek se ne zgodi zaradi strokovnosti, temveč zaradi odnosa z zemljo in procesa.
Vrtnarjenje ne zahteva, da se najprej uredimo od znotraj. Deluje tudi takrat, ko smo raztreseni, utrujeni, brez prave motivacije. Prav v tem je njegova posebnost. Naše dobro počutje podpira brez pogojev. Ponuja nam prostor, kjer se lahko umirimo, ne da bi se trudili umirjati. Kjer se lahko sestavljamo sproti, z rokami v zemlji, brez velikih razlag.
E-novice · Novice
O avtorju
je life-coach in glavna urednica revije Rože & VRT, ki jo z veliko mero strokovnosti in uredniške vizije vodi že vrsto let. Njeno profesionalno delo se prepleta z osebnim poslanstvom – raziskovanjem človeškega vedenja ter iskanjem načinov za bolj zavestno in uravnoteženo življenje. Poleg tem o urejanju vrtov se poglobljeno posveča področjem osebne rasti - čuječnosti, meditacije in optimizacije osebne produktivnosti, kjer posameznikom pomaga razvijati večjo notranjo stabilnost, jasnost misli in učinkovitost pri vsakodnevnih izzivih. S svojim delom povezuje znanje, prakso in izkušnje v vsebine, ki nagovarjajo tako um kot srce.
