Profimedia

Zakon o zaščiti živali in zakon o gospodarskih javnih službah določata, da mora občina poskrbeti za pomoč, oskrbo in namestitev zapuščenih živali, kot del obvezne lokalne gospodarske javne službe. To lahko dela sama ali prek koncesionarja, a občine v praksi skoraj vedno izberejo drugo možnost. 

Številnim slovenskim občinam, ki imajo z zavetišči sklenjene koncesije za oskrbo zapuščenih živali, grozi, da bodo koncesionarje izgubile. Takšne težave naj bi z novim letom imelo več kot 20 slovenskih občin, ki izvajanje zaščite zapuščenih živali prepuščajo podjetju Meli center Repče v občini Trebnje. Po naših informacijah center skrbi za zapuščene živali občin Črnomelj, Dobrepolje, Dol pri Ljubljani, Dolenjske Toplice, Grosuplje, Horjul, Ig, Ivančna Gorica, Kočevje, Komenda, Krško, Lukovica, Mengeš, Mirna, Mirna Peč, Mokronog-Trebelno, Moravče, Šentrupert, Škocjan, Škofljica, Šmartno pri Litiji, Trebnje in Vodice.

Bo nov člen naredil več škode kot koristi?

Nekatere občine, ki imajo sklenjeno pogodbo z zavetiščem, med njimi denimo občini Moravče in Dol pri Ljubljani, so že prejele informativno obvestilo o možnosti prekinitve pogodbe, večina vprašanih občin pa uradnega obvestila o spremembah še ni prejela. 

Profimedia

Do problematike je pripeljal predlog sprememb novele Zakona o zaščiti živali za dvig normativov za lokalne skupnosti pri zagotavljanju kapacitet v zavetiščih. Sprememba 27. člena zakona tako po novem uvaja obveznost, da se na vsakih 800 registriranih psov v občini v zavetišču zagotovi najmanj eno namestitveno mesto za pse in po novem še dve namestitveni mesti za mačke.

Prostorska stiska

Ker pa podjetje Meli center Repče po besedah vodstva nima zadostnih kapacitet, ki bi upoštevale normo, so se odločili, da s prvim januarjem z občinami prekinejo pogodbo. "Zaradi tega ker želimo slediti predpisom, dovolj prostora še za mačke pa nimamo, bomo pogodbe prekinili z nekje štirinajstimi občinami," so pojasnili pri podjetju. 

Po novem letu bo tako ogromno občin ostalo brez možnosti namestitve zapuščenih živali, za katere pa po zakonu nekako morajo poskrbeti. "Zakon so sprejeli, mi smo jih sicer opozarjali, da bodo problemi, a ni zaleglo. Oskrba mačk je namreč popolnoma drugačna kot oskrba psov," pojasnjujejo. Obenem dodajajo, da zaradi finančnih rezov države zavetišča po Sloveniji "dihajo na škrge." 

Zavetišče Ljubljana

Kaj bodo naredile občine?

"To kar je trenutno v zavetiščih je ena velika žalost. Država je mislila, da bo s tem zakonom živalim pomagala, a mislimo, da bo učinek nasproten," poudarjajo pri podjetju Meli center. Dodajajo še, da se bodo prizadete občine zdaj morale znajti drugače, oziroma same poskrbeti, da sledijo zakonu. Zakonodajalec je občinam sicer omogočil dveletno prehodno obdobje, v katerem se bodo morale prilagoditi zakonodaji. Občine bodo tako morale najti nove koncesionarje, ali pa same zgraditi dodatna zavetišča. Težava pa je v rentabilnosti takšnih zavetišč, zaradi tega bodo verjetno številne občine problem skušale rešiti s skupnimi močmi. "Stroški bodo za občine na mesečni ravni enormni," predvidevajo pri vodstvu zavetišča Meli center. 

V primerjavi z izgradnjo in stroški obratovanja zavetišča, izdatki občin zanemarljivi

"Glede na to, da se nam pogodba z podjetjem Meli center z letošnjim letom izteka in že v mesecu oktobru na objavljen javni razpis za podelitev koncesije nismo prejeli nobene ponudbe,  smo trenutno v fazi urejanja zadeve za ponoven javni razpis. Upamo, da nam uspe pridobiti koncesionarja za izvajanje te javne službe tudi v bodoče," so za Svet24 povedali na občini Črnomelj, kjer so v preteklem letu za nastanitev zapuščenih živali v zavetišču namenili 8200 evrov. 

Sicer so stroški občin različni. V letu 2024 je denimo občina Kočevje za oskrbo zapuščenih živali namenila nekaj več kot 16.000 evrov, občina Šmartno pri Litiji okrog 5000 evrov, manjše občine, kot so denimo Dolenjske Toplice pa zgolj nekaj več kot 2700 evrov.