Arhiv Lokalno.si

Sindikat obrtnih delavcev Dolenjske in Bele krajine ter Obrtna zbornica Novo mesto sta danes podpisala pogodbo, ki ureja združevanje sredstev za reševanje stanovanjskih potreb zaposlenih v obrti. To so storili zato, ker obstoj omenjenih skladov kljub prizadevanjem sindikata na državni ravni ni bilo mogoče vključiti v novo kolektivno pogodbo in je obstajala resna nevarnost, da se preneha nakazovati sredstva za te namene. To bi seveda posledično pomenilo manjše možnosti za reševanje stanovanjskih potreb.

Današnji podpis je sicer le začasna rešitev, za približno eno leto, obstaja pa možnost podaljšanja pogodbe, če se bodo s tem strinjali tudi delodajalci v obrti in podjetništvu.

Problem pa je tudi na področju delovanja Sklada za izobraževanje delavcev, pravi sekretar Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Dolenjske in Bele krajine Jože Miklič, ki dodaja, da bodo podobno pogodbo tudi podpisali, če za omenjeni Sklad ne bo razumevanja na državni ravni.

Čudno se sliši, pa je vendar res, da 8. julija letos v novo kolektivno pogodbo na državni ravni niso vnesli poglavja o reševanju stanovanjskih potreb, ker so pogajalci s strani delodajalcev menili, da je to 'ostanek socializma in kot tak ne sodi več v nov sistem.' In če obveznost plačevanja stanovanjskega prispevka ni določena v kolektivni pogodbi, se prispevek ne obravnava kot davčno priznan strošek. Posledično pa to pomeni prenehanje delovanja stanovanjske ustanove.

Na območju osmih občin UE Novo mesto se to torej na srečo ne bo zgodilo in delodajalci bodo še naprej (kot priznani strošek) nakazovali prispevek, ki ga plačujejo že več kot 25 let. Ta regionalna pogodba bo v veljavi do konca maja 2009, kot določa Zakon o kolektivnih pogodbah.

Predsednik uprave stanovanjskega sklada Janez Ravbar je povedal, da je Stanovanjska ustanova delavcev v obrti in podjetništvu Novo mesto neprofitna organizacija in zato ponuja posojila pod zelo ugodnimi pogoji. Obrestna mera je določena v višini inflacije, ki je predvidena za prihodnje leto in 1% realne obrestne mere ter se do odplačila posojila ne spreminja.

V minulem poldrugem desetletju je stanovanjsko posojilo prejelo 333 prosilcev, kar je okoli 20 na leto. Višina posojila se giblje od 5.000 do 30.000 evrov in je odvisna od posojilne sposobnosti prosilca. Doba vračanja je od 3 do 10 let. Lani je 22 prosilcev dobilo 448.000 evrov, letos pa 25 prosilcev 364.000 evrov. Lani so prvič uvedli možnost, da posojilo dobijo tudi delodajalci, katerim so namenili eno tretjino razpisanih sredstev. 18 obrtnikov je tako dobilo 254.000 evrov.

Sicer pa mesečni prispevek, ki ga plačujejo delodajalci stanovanjski ustanovi, znaša skupno 11.500 evrov, kar pomeni nekaj manj kot šest evrov na zaposlenega na mesec. Trenutna vrednost stanovanjske ustanove je nekaj več kot 1,7 milijona evrov. Od tega je na poslovnem računu in vezanih depozitih okoli 300.000 evrov, 1,4 milijona evrov pa je razdeljenih za posojila.