L. M.

Mnogi delodajalci so šele v koronakrizi spoznali, da njihovi delavci lahko veliko opravijo tudi od doma. A vseeno ima delo na daljavo, ki je v današnji situaciji nedvomno primerno, saj zmanjšuje možnost okužb s koronavirusom, poleg pozitivnih tudi negativne plati – za obe strani, delavca in delodajalca. Predvsem pa ni primerno za vse panoge.

Z vidika zaposlenih je prednost v večji neodvisnosti in samostojnosti pri organiziranju lastnega dela ter pri manjši izgubi časa, ker odpade pot na in z dela. Nekateri na dan tako prihranijo tudi uro ali dve. Pri delu od doma tudi lažje usklajujejo poklicno in zasebno življenje, a hkrati obstaja nevarnost brisanja meja med zasebnim in službenim časom, stalna razpoložljivosti lahko vodi v izgorelost, otežena je lahko izmenjava informacij in izkušenj s sodelavci oziroma znotraj kolektiva. Mnogi na delovnih mestih spletejo prijateljstva.

Prednosti, slabosti...

L. M.

Ne gre spregledati, da lahko od doma delajo tudi številni ljudje s posebnimi potrebami, ki se jim podjetja z delovnim okoljem ne bi mogla enostavno prilagoditi.

Tudi na strani delodajalca so prednosti. Lahko prihrani pri plačevanju visokih stroškov prevoza na delo – ti že pri manj kot uri vožnje na delo lahko znašajo več kot tristo evrov mesečno na zaposlenega.Delodajalec lahko prihrani tudi pri najemninah za poslovne prostore, čeprav podatki pravijo, da so prostori slovenskih podjetij v primerjavi z na primer ZDA večinoma lastniški. A slišati je, da slovenska podjetja mnogo več kot na nižanje stroškov dajo na moštveni duh in kolegialnost, kar je mogoče le, če kolektiv dela skupaj.

L. M.

Seveda delo na domu skriva tudi pasti in nedorečenosti, kot pove generalni sekretar Konfederacije sindikatov Slovenije (KSS) Pergam, univ. dipl. pravnik Aljoša Čeč. Največ pravnih sporov v sindikatu opažajo pri vprašanju plačila nadomestila za uporabo lastnih sredstev, ki so se mu številni delodajalci med epidemijo in tudi pred njo izogibali, čeprav je to njihova (iztožljiva) zakonska dolžnost.

Več o delu na domu, ki ga imamo v Sloveniji zakonsko urejenega že od leta 1961, kakšna so pravila, če ga delavec odredi v izrednih ali normalnih razmerah, kako se delo na domu obnese v nekaterih naših podjetjih, ter kaj o tovrstni obliki dela pravi doc. dr. Nataša Rijavec Klobučar iz Novega mesta, specialistka zakonske in družinske terapije, doktorica znanosti in andragoginja z mnogimi izkušnjami na področju dela z ljudmi, si preberite v novi številki Dolenjskega lista.