Brezposelnost na dolenjskem območju se povečuje, vendar je po podatkih območne službe zavoda za zaposlovanje še vedno pod republiškim povprečjem. Direktor službe Franc Smerdu opaža, da se regije deli na dva dela: ožjo dolenjsko in belokranjsko območje, kjer je stopnja brezposelnosti že kritična, saj znaša preko 10 odst., tudi zaposlitvene možnosti so na tem koncu Slovenije dokaj skromne.

Kot je na današnjem posvetu z delodajalci, ki v tem času še poteka, povedal predsednik novomeške obrtno-podjetniške zbornice Franci Bukovec, se s težavami srečujejo tudi obrtniki in mali podjetniki.

"Nekateri so težave skušali prebroditi ne da bi odpuščali. Pojavil se je nov segment obrtnikov, ki so preko raznih programov vstopali v podjetništvo, bojim se, da velikokrat s preslabimi programi oz. s preslabimi idejami in pri takih že opažamo težave. Eno je dobiti spodbudo, drugo je imeti tak program, da preživiš," meni Bukovec.

Največ odpuščanja beležijo v prevozništvu, gradbeništvu in tudi nekaterih trgovinskih dejavnostih. Odjav dejavnosti je bilo v letošnjem letu sorazmerno malo, boji pa se, da bo ta trend v naslednjih mesecih povečal. Na novo je dejavnost v zadnjem letu registriralo blizu 150 obrtnikov, odjavilo pa preko 70.

Najbolj je na udaru gradbeništvo, ki se sooča s pomanjkanjem dela na eni in nelojalno konkurenco na drugi strani. Po ceni Bukovca je kar 90 odst. individualnih gradenj narejenih v lastni režiji, kar po njegovih besedah pomeni z delom na črno.

"Največji problem so slamnata podjetja, ki so najbolj razbohotena na področju gradbeništva. Tujec lahko na x naslovu ustanovi podjetje, dela 13 do 15 mesecev. Če ga ustanovi januarja, država šele 30. marca prihodnje leto ugotovi, da je prišlo do dela, ki ni bilo nikjer evidentirano. Ne odvaja davkov, zato lahko dela ceneje. Ko država ugotovi, da ni oddal bilance, izgine," opozarja.

Obrtniki zato predlagajo spremembe zakona, med drugim, da bi ponovno uvedli višje olajšave s predloženimi računi pri dohodnini.