Arhiv Štajerskega Tednika

Precej oster dialog se je razvil med predstavniki najštevilčnejšega sindikata v državi, Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture (SVIZ) in Visokošolskim sindikatom Slovenije. Slednji je namreč že 14. marca 2018, na dan stavke, jasno zapisal, da na univerzah stavka ne bo izpeljana in da bo delo potekalo nemoteno. Za to naj bi se odločili iz več razlogov, med drugim so SVIZ-u očitali, da zagovarja parcialne interese: „SVIZ danes stavka zgolj za to, da bi večji del učiteljev v osnovnih in srednjih šolah dobil več kot ostali na primerljivih delovnih mestih v javnem sektorju.“

Obenem so dodali, da na poglabljanje razlik, ki so že zdaj prevelike, ne bodo pristali. „Ne zato, ker bi podcenjevali delo učiteljev na nižjih ravneh izobraževanja, temveč ker dajemo pravičnim razmerjem in solidarnosti po potrebi celo prednost pred lastnimi materialnimi interesi. Nikakor pa ne sprejemamo logike, po kateri število zmaguje nad argumenti in temeljnimi načeli pravičnosti,“ je navedeno v dopisu Visokošolskega sindikata Slovenije.

Vodstvu SVIZ so očitali še, da v zahtevah izključuje tehnične in strokovne delavce (razen tistih pod minimalno plačo), med izobraževalci pa da izkazuje neverjetno samozavest. „Javno SVIZ razglaša, da zahteva več kot 'uradništvo' (ta slabšalna oznaka se nam že sama po sebi ne zdi korektna), v resnici pa zahteva tudi več kot univerzitetni učitelji. Zahteva, da se učiteljem, ki imajo naziv 'svetovalca' ali 'svetnika' in so razredniki (lahko tudi na razredni ravni), plača poveča za 4 plačne razrede, medtem ko vlada vsem drugim v javnem sektorju v VII. tarifnem razredu ponuja 2 plačna razreda,“ še navajajo.

Delovna obveza slovenskega učitelja pod evropskim povprečjem

Preberite več v Štajerskem Tedniku