Te dni je OŠ Drska gostila zanimivega predavatelja Marka Juhanta, morda ta hip najbolj iskanega v Sloveniji, ki staršem, vzgojiteljem in učiteljem za spremembo od večine govori o otrokovih dolžnostih, in ne o pravicah.

Predavatelj, po poklicu specialni pedagog za motnje vedenja in osebnosti s tridesetletno prakso, je skupaj s kolegico logopedinjo in svetovalno delavko Simono Levec pred kratkim izdal tudi zanimivo knjigo na to temo z naslovom Varuh otrokovih dolžnosti ali nehajte se ukvarjati z otrokovimi pravicami.

Juhant je na predavanju v Novem mestu spregovoril zanimivo, s konkretnimi primeri, s katerimi je skušal povedati, da permisivna vzgoja, le iskanje pravic, skrb in zaščita otroka s strani staršev, ki otrokom skušajo v vsem ustreči in jih obvarovati vsakega napora in poraza, dejansko pomeni vzgoja nezadovoljnih, brezciljnih in nesrečnih otrok in mladostnikov. Otroci imajo vsega preveč, ne znajo pa več delati, se truditi, vztrajati, skratka dolžnosti ne poznajo. To lahko ustavimo le tako, da imajo otroci v prihodnje več dolžnosti kot pravic. Seveda predavatelja poudarjata izjemen pomen ljubezni, ki je nujni pogoj za vzgojo, ker daje otroku možnost, da postaja samostojen. A brez zahtev vzgoja otrok, ki je zagotovo najbolj odgovorno delo v življenju vsakogar, tudi ne bo uspešna. A Juhant kljub vsemu zaključuje, da vsak zmore biti dober starš, le čas si je treba vzeti tudi za otroke!