Leo Caharija

Že zdaj se delodajalci pripravljajo in iščejo kader, ki ga je na trgu dela težko najti. To je seveda lepa priložnost za vse, ki so pripravljeni delati tudi poleti in v času počitnic ter se lahko dogovorijo za ustrezno plačilo.

Kot pravijo na zavodu za zaposlovanje, je v zadnjih letih na trgu dela veliko povpraševanja po kadrih, in to povpraševanje presega ponudbo na trgu dela. »Dinamika povpraševanja delodajalcev je pogojena z različnimi dejavniki, med katere spada tudi sezonski vpliv. V prvi polovici leta običajno največ prostih delovnih mest sporočijo delodajalci iz predelovalnih dejavnosti, zdravstva in socialnega varstva, izobraževanja, gradbeništva, prometa in skladiščenja, drugih raznovrstnih poslovnih dejavnosti, trgovine in gostinstva,« so povedali za zavodu.

Tri skupine delavcev

Praviloma največ povprašujejo po naslednjih poklicih: delavci za preprosta dela v predelovalnih dejavnostih, čistilci, strežniki, gospodinjski pomočniki in podobno, v uradih, hotelih in drugih ustanovah, delavci za preprosta dela pri visokih gradnjah, vozniki težkih tovornjakov in vlačilcev, natakarji, prodajalci, zidarji in podobno, varilci, strokovni sodelavci za zdravstveno nego, kuharji, skladiščniki in uradniki za nabavo in prodajo, strokovnjaki za zdravstveno nego, delavci za preprosta dela pri nizkih gradnjah, elektroinštalaterji, kuhinjski pomočniki, varnostniki, strokovnjaki za oblikovanje, izvajanje in nadzor politik, programov in ukrepov, vzgojitelji in pomočniki vzgojiteljev predšolskih otrok, poklici za zdravstveno in socialno oskrbo na domu, usmerjevalci in raznašalci.

Profimedia

Na drugi strani pa v pomladanskem času in do poletja največ iščejo delavce v kmetijstvu in gozdarstvu, kjer je največ povpraševanja po delavcih za preprosta kmetijska dela, gozdarjih in upravljavcih premičnih kmetijskih in gozdarskih strojev. V gradbeništvu iščejo zidarje, delavce za preprosta dela pri visokih in nizkih gradnjah, elektroinštalaterje, gradbince, varilce, upravljavce strojev za zemeljska dela, izvajalce suhomontažne gradnje in podobno. Tretja velika kategorija pa so dela v nastanitvenih in gostinskih dejavnostih, kjer jim delodajalci največ prostih delovnih mest sporočijo za naslednje poklice: natakarji, kuharji, kuhinjski pomočniki, čistilci, strežniki, gospodinjski pomočniki in podobno, v uradih, hotelih in drugih ustanovah, pripravljavci hitre hrane, hotelski receptorji, peki, slaščičarji, vozniki osebnih vozil, taksijev in lahkih dostavnih vozil, vzdrževalci in upravljavci stavb, prodajalci hitre hrane za strežnim pultom in točaji.

Večina delodajalcev ne najde kadra

Pa vendar delodajalci danes težko najdejo ustrezen kader; razlogov je več. Med drugim, da je v zadnjih letih zaposlenost na zgodovinsko najvišjih ravneh, brezposelnost pa na najnižjih. Sem lahko dodamo, kot pravijo na zavodu, še »strukturna neskladja«.

Skoraj polovica delodajalcev je v zadnji raziskavi zavoda za zaposlovanje poročala o težavah pri iskanju ustreznih kandidatov. Najvišji deleži delodajalcev, ki so se soočali s težavami pri iskanju delavcev, so značilni prav za gostinstvo. Kar 71 odstotkov, tudi skoraj 70 odstotkov anketiranih delodajalcev s področja gostinstva je odgovorilo, da tudi v prihodnje pričakuje težave pri iskanju kadra.

Po rezultatih še ene njihove raziskave Poklicni barometer, v kateri ocenjujejo razmerje med ponudbo in povpraševanjem po poklicih za naslednje leto, za letošnje leto še naprej napovedujejo primanjkljaj kandidatov za opravljanje poklicev kuhar in natakar po vsej Sloveniji.

Neugodni pogoji in slabo plačilo

K pomanjkanju kadrov v gostinstvu prispevajo še drugi dejavniki, ki odganjajo interesente. Na primer neugoden delovni čas (izmensko ali nočno delo, delo med vikendi, pogosto nadurno delo), sezonsko gibanje zaposlovanja (nekateri delodajalci potrebujejo večje število delavcev le za določen čas v sezoni), fizična zahtevnost dela in večje obremenitve na delovnih mestih ter nižje plačilo. »Prav tako so na nekaterih delovnih mestih zahtevana specifična znanja in izkušnje, ki jih ni mogoče pridobiti v zelo kratkem času, na primer za delo kuharja,« poudarjajo na zavodu.

Profimedia

Ko smo ravno pri plačilu. Povprečna plača kuharja v letu 2023 je bila med dobrih 1000 in 1400 evri neto, plača natakarja med 980 in 1300 evri neto, pek oziroma slaščičar pa malo manj kot 1100 evrov, medtem ko so receptorja plačevali med 1100 in 1200 evri neto. Zidar je dobil le malo več kot 900 evrov, elektroinštalater pa 1100 evrov. Zato ni povsem iz trte zvita ljudska beseda, ki pravi, »dobro jih plačajte, pa jih boste imeli dovolj«.

Lani so iskali 2000 kuharjev

Napovedi za te najbolj iskane delavce pa za delodajalce niso najbolj obetavne. Ravno v gostinstvu in turizmu že nekaj časa zvonijo alarmi zaradi pomanjkanja kadra. Delodajalci zaznavajo tudi težave v pogojih dela, ki odvračajo kandidate od prijave na prosta delovna mesta ter v neustreznih kompetencah, znanjih in veščinah kandidatov. »Lani so delodajalci iz dejavnosti gostinstva za zavod sporočili 7910 prostih delovnih mest, med njimi 2044 za natakarje, 1651 za kuhinjske pomočnike in 1197 za kuharje. Ob tem je treba upoštevati, da so potrebe po omenjenih poklicih na trgu dela še višje, saj se kuharji, natakarji, kuhinjski pomočniki zaposlujejo tudi v drugih dejavnostih, kot so izobraževanje, zdravstvo in socialno varstvo in še bi lahko naštevali,« opozarjajo na zavodu za zaposlovanje.

Iščejo tudi v tujini

Ob pomanjkanju domačih kandidatov za zaposlitev delodajalci iz dejavnosti gostinstva zato iščejo delavce tudi v tujini. Zavod izdaja delovna dovoljenja za zaposlovanje tujcev po sporazumih z BiH in Srbijo ter sezonska delovna dovoljenja do 90 dni. Za enotna dovoljenja za prebivanje in delo pa ZRSZ izda soglasje k zaposlitvi, samo dovoljenje pa izdajo upravne enote. Tako je bilo v lanskem letu delodajalcem iz dejavnosti gostinstva izdanih 533 delovnih dovoljenj in 2294 soglasij k enotnemu dovoljenju za bivanje in delo.

Jure Klobčar

Profimedia