Sašo Švigelj

Včeraj je odbor DZ za kulturo s 15 glasovi za in brez glasu proti potrdil predlog izvedbe zakonodajnega referenduma 11. maja. Odbor je sprejel predlog odloka o razpisu zakonodajnega referenduma o omenjenem zakonu, po katerem se vprašanje, ki se daje na referendumu, glasi: "Ali ste za to, da se uveljavi zakon o dodatku k pokojnini za izjemne dosežke na področju umetnosti, ki ga je sprejel DZ na seji dne 30. 1. 2025?" Za dan razpisa referenduma, s katerim začnejo teči roki za opravila, ki so potrebna za njegovo izvedbo, so določili torek, 8. aprila, glasovanje pa bo 11. maja.

SDS je pred dnevi vložila zahtevo za razpis referenduma, podprto z več kot 47.000 podpisi volivcev. Prvopodpisani pod pobudo, poslanec SDS Andrej Hoivik je prepričan, da bodo na referendumu, zbrali potrebnih več kot 340.000 glasov proti. Hoivik je povedal, da se v SDS strinjajo s predlaganim referendumskim vprašanjem kot tudi z obema datuma ter napovedal podporo predlogu odloka na petkovi izredni seji DZ.

Zakon, ki ga je po vetu državnega sveta državni zbor vnovič potrdil konec januarja, sicer ureja pravico do omenjenega dodatka ter določa pogoje za njegovo priznanje. Med upravičence do nagrade uvršča prejemnike Prešernove nagrade, ki jo lahko podelijo največ dvema umetnikoma na leto, nagrade Prešernovega sklada ali državnega odlikovanja ter vsaj še ene od več kot 20 nagrad. Med temi je več kot deset takšnih, ki nagrajujejo življenjsko delo ali zaokrožen umetniški opus.

Ministrica Vrečko: 6,6 milijona evrov za referendum

V SDS uveljavitvi zakona nasprotujejo, ker menijo, da prinaša neupravičene privilegije peščici. Ministrica za kulturo Asta Vrečko je pred dnevi izjavila, da je zahteva za referendum del predvolilne kampanje in priložnost, da SDS dobi prostor v medijih. "Odločili so se, da bodo zlorabili referendum, ki bo po oceni stal kar 6,6 milijona evrov, za to, da državljane in državljanke prepričajo v svoj prav," je dejala. Dodala je, da zakon zadeva peščico ljudi in nima resnih posledic za državni proračun, saj so finančne posledice ocenjene na med 60.000 in 70.000 evri letno. "Če referendum ne uspe, se ne spremeni popolnoma nič, saj bo kot doslej veljal zakon iz leta 1974, po katerem so se ti dodatki že podeljevali, in to arbitrarno in brez kakršnihkoli kriterijev," je spomnila. Dodala je, da ima ta zakon zgolj pet členov in vsakokratnemu ministru in vladi dopušča popolnoma arbitrarno presojo, na kar je večkrat opozorilo tudi računsko sodišče.

Predsednik vlade Robert Golob je sinoči v Odmevih dejal, da se bo Svoboda aktivno vključila v referendumsko kampanjo na način, da bo pozvala k bojkotu referenduma.