arhiv; B. D. G.

##IMAGE-3915797##

Dimnikarski zakon je slab, še posebej, ker dimnikarji ne nosijo potrebne odgovornosti, če s svojim nestrokovnim delom ogrožajo življenje uporabnika in ljudi, jim povzročijo materialno škodo na napravah, v katere posegajo, ali onesnažijo  objekt z nepravilnim, nestrokovnim čiščenjem. Uporabnikom njihovih storitev ostane samo civilno pravdanje, s tem pa vemo, kako je in kdo si ga lahko privošči. Uporabniki po tem zakonu niso zaščiteni, niti pred ogrožanjem življenja s strani slabega dimnikarskega dela. Zakon takega ogrožanja ne predvideva, čeprav vemo, da so se taki dogodki že dogodili in imamo nekateri lastniki MK zelo slabe izkušnje z dimnikarji.

Namen tega zakona (2.člen) naj bi bil:

-          (Boljša kakovost zraka) Boljša kakovost zraka je največ odvisna od uporabnika, oziroma, kaj kurimo v pečeh, kako suha in kvalitetna so drva, peleti, na kakšno gorivo deluje peč in kako kvalitetno  je vzdrževanje KN, kar pa je spet  odvisno od lastnika, skozi vse leto.

-          (Varovanje zdravja) je  spet odvisno od vzdrževanja in servisiranja MK, od kvalitete in vrste  goriva ... in ne od enkratnega pregleda.

-          (Požarna varnost) Požarna varnost je spet odvisna od vrste in vzdrževanja MK naprave ... in od kvalitetnega dimnika, ki v primeru vžiga saj ne dopusti prehoda toplote, ognja na objekt. Dimnikar ne rešuje slabih dimnikov ...

-           (Večja energijska učinkovitost) Je v največji meri spet odvisna od vzdrževanja MK naprave skozi vse leto, njene vrste, od toplotnega ovoja objekta, vrste goriv, njihove vlažnosti ...

-          (Dvig ozaveščenosti uporabnikov) Z enkratnim obveznim prisilnim obiskom dimnikarja nismo rešlii ničesar. Da bi ozaveščenost uporabnikov dvignili,  bi jim morali dati možnost, da za določene male kurilne naprave lahko skrbijo sami, z zakonom, pa se naj določi, na kakšen način bi pridobili certifikat, ki bi izkazoval, da lahko lastniki MK naprave upravljajo, tako kot jih skozi vse leto, brez dimnikarjev, ki so samo prisila in ne rešujejo zgoraj navedenih problemov.

Večino požarov povzročijo nekvalitetni dimniki, ki pa niso tema tega zakona in take, slabe dimnike,  ta zakon ne omenja in ne rešuje osnovni gradbeni problem, ko vžig saj v dimniku preide v požar na stavbi. Do tega ne more priti, če so dimniki kvalitetni.

Poglejmo 1. Člen tega zakona (obveznost zagotavljanje strokovnosti):

Dimnikar mora

-           dimnikarske storitve izvajati s skrbnostjo dobrega strokovnjaka, (kaj je to dobri stokovnjak??? Tak, ki vas prepričuje, da kurite na plin, ko vidi peč brez saj in oblog?)

-          Zaradi nestrokovnih storitev ne sme biti ogroženo življenje in zdravje uporabnikov  dimnikarskih storitev, uporabnikovo premoženje in okolje.  Kaj pa če so ...

Glede tega člena se poraja vprašanje, Kaj pa če so dimnikarske storitve nekvalitetne in ogrožajo življenje in zdravje uporabnikov.  Tudi to se dogaja in so taki primeri, v praksi. Uporabnika tak zakon ne ščiti, ker ni predvidenih NOBENIH sankcij za dimnikarja zaradi njegove nestrokovnosti. 

Trdimo, da je dimnikarski zakon v obliki prisile nepotreben in v nasprotju z USTAVO RS, v nasprotju z nekaj členi ustave, med katerimi je  36. člen. (nedotaklivost stanovanja), še najbolj v nebo vpijoč. Če dimnikarja ne spustite v stanovanje, plačate kazen, če pa vas dimnikar s svojim nestrokovnim delom ogroža, pa nič. Za njihove nestrokovne storitve ni kazni, sankcij ali odvzema licence. Ostane civilna pravda!  Serviser in čistilka, ki za njim popravita in pospravita, staneta manj denarja in živcev ...

Dimnikarski zakon je v nasprotju tudi z 14. členom URS (enakost pred zakonom). Glede na zahtevano izobrazbo, ki je potrebna  za dimnikarja, je nekaj deset tisoč  izobraženih ljudi, ki imajo to zahtevano izobrazbo in bi lahko zaprosili za dimnikarsko izkaznico, pa po tem zakonu tega te ne  morejo pridobiti niti za svojo kurilno napravo, ker potrebujejo delovne izkušnje v dimnikarstvu ..., Kakšne pa so to izkušnje??? Zakaj se vsaj tem ne omogoči pridobitve certifikata za nadzor - upravljanje nad svojo pečjo in dimnikom. Ko vam  dimnikar razlaga in prepričuje , da kurite na plin, pa čeprav kurite s poleni že več kot deset let in vidi polena in pepel, se vidi kako je strokoven  je tak dimnikar! Če imate radi sebe in svoje zdravje, mu ne boste verjeli, saj lahko le tako preprečite tragedijo, ki bi lahko sledila po njihovem delu.

Če vam dimnikarji čistijo peč, seveda odstranijo gorilec, očistijo, ga zmontirajo nazaj, vam zaračunajo, potem pa ugotovite, da nekje pušča dim, ste primorani poklicati serviserja, ki bo popravil, kar mora popraviti, (čeprav  serviser nima licence, kot dimnikar).

Kdo bo plačal čistilni servis, ki ga morajo uporabniki za dimnikarji najeti, ali pa sami počistiti saje iz  sob, posteljnin, omar ... Kdo po tem zakonu odgovarja za slabo, nekvalitetno delo? 

Zakaj po čiščenju DIMNIKARJI  ne podajo IZJAVE, s katero se obvežejo in nase prevzamejo odgovornost za morebitne zastrupitve, požare, tako kazensko, kakor tudi materialno, v tem primeru jim bomo šele verjeli, da delo opravijo kvalitetno in strokovno in z vso skrbnostjo dobrega strokovnjaka.

Dogaja, se celo, da so ljudje preprečili  tragedijo samo zaradi tega, ker dimnikarski  strokovnosti niso verjeli in so preverili njihovo delo in ukrepali tako, da so sami odpravili pomanjkljivost, ki je ogrožala njihovo  življenje, ali pa so poklicali za to usposobljene serviserje.

Kakšni so to dimnikaarji, če z grožnjami dosežejo pri starejših ljudeh to, po kar so prišli. Zaradi slabih izkušenj je tudi toliko nezaupanja pri ljudeh do  dimnikarjev. Težko je oceniti, kaj je kvalitetno opravljeno delo dimnikarja, če je po njihovem posegu vse črno, pa dokažite potem kakšno je bilo pred posegom, prepozno ...

15-člen (Obveznosti pri ugotavljanju  pomanjkljivosti male kurilne naprave) opisuje,  kaj stori dimnikar, ko ugotovi, da je  na pregledani MK napravi  tveganje  zastrupitve z ogljikovim  oksidom, nič pa ne govori o tem, če  dimnikar tega ne ugotovi ali če to povzroči z svojim nestrokovnim delom in pride do tragičnih posledic.

Dimnikarski zakon je samo način, kako kasirati, ne izboljšuje pa stanja na terenu. Si predstavljate, da bi po tehničnem pregledu avtomobila tega morali peljati še k dimnikarju, ki bi vam,samo izpuhe izmeril, samo zato, ker tako pravi država.  Isto, kakor z malo kurilno napravo, ki dela na plin ali nafto, (kakor AVTO), imate serviserja, ki vam uravna gorenje, ga servisira, nima pa pravice pregleda meritve izpustov. Prepovejmo pregled izpustnih plinov na tehničnih pregledih, saj jih bodo dimnikarji bolje merili?? 

Fran Miličinski je lepo napisal knjigo, BUTALCI ...