##IMAGE-3648647##

V Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (Zpiz) opozarjajo, da pokojninska reforma, uveljavljena z letom 2013, daje rezultate. Ker pa se uveljavlja postopno, bodo prav tako postopno vidni tudi konkretni učinki, so za STA povedali v zavodu. "Po reformi se število novih upokojencev znižuje v primerjavi s prejšnjimi leti. V letu 2012 je bilo vloženih približno 25.700 zahtev za starostno upokojitev, v letu 2013 približno 17.700, v letu 2014 pa približno 14.700," je  dejal Anton Dobrina iz službe Zpiza za razvoj in preučevanje.

Na enega upokojenca statistično pride le še 1,36 zavarovanca

Razmerje med upokojenci in zavarovanci je bilo v prvem trimesečju letos sicer najslabše doslej, saj je na enega upokojenca statistično prišlo le še 1,36 zavarovanca. Vendar se razmerje slabša počasneje kot po prejšnji zakonodaji, pravi Dobrina.

Samo spreminjanje pokojninskega zakona pa ne more veliko vplivati na to razmerje. "Mi lahko na določeni ravni ustavimo upokojevanje, a če se ne bo povečevalo število novih zaposlitev, se bo razmerje težko izboljšalo," je dejal.

Zavarovancev je bilo v prvem trimesečju letos v povprečju približno 832.600 na mesec, v prvem trimesečju leta 2008 pa povprečno 894.700 na mesec oz. približno 62.100 več, opozarjajo v Zpizu.

Upokojencev iz obveznega zavarovanja, kamor sodijo prejemniki starostnih, invalidskih, družinskih in vdovskih pokojnin, je bilo aprila letos malenkost več kot 612.000. Prejemnikov starostnih pokojnin je bilo nekaj več kot 431.700, invalidskih približno 86.000, vdovskih približno 48.500 in družinskih približno 45.700.

Prejemnikov pokojnin iz obveznega zavarovanja brez družinskih pokojnin približno 566.300

V Zpizu še zlasti opozarjajo na prejemnike družinskih pokojnin, ki niso upokojenci v takšnem pomenu, kot ga razume splošna javnost. Pač pa gre večinoma za otroke, ki prejemajo pokojnino po smrti enega ali obeh staršev. Po veljavni zakonodaji lahko družinsko pokojnino v primeru šolanja prejemajo do 26. leta starosti. Brez prejemnikov družinskih pokojnin pa je bilo upokojencev iz obveznega zavarovanja aprila približno 566.300.

Prav tako podroben pregled tudi pri zavarovancih pokaže, da so med njimi prostovoljni zavarovanci in brezposelni. "Med zavarovance se namreč štejejo tisti, ki vplačujejo prispevke v pokojninsko blagajno," je pojasnil Dobrina.

V prvem trimesečju je bilo tako povprečno približno 832.600 zavarovancev na mesec. Od tega je bilo približno 655.000 zaposlenih pri pravnih osebah, zasebnikov približno 66.000, zaposlenih pri zasebnikih približno 50.000 in kmetov približno 5700, kar skupno znaša približno 776.700 zavarovancev.

Prostovoljnih zavarovancev pa je bilo približno 12.300, brezposelnih približno 21.600 in staršev približno 21.700.

Preberite še ...

Zanimivosti · Oglas

NEO novosti, Telekom Slovenije navdušuje z novimi funkcionalnostmi

Bela knjiga pokojninskega sistema bo po napovedih pripravljena še letos

Na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti nameravajo v letošnjem letu pripraviti belo knjigo oz. strokovna izhodišča za nadaljevanje sprememb na pokojninskem področju do leta 2020.

Pokojninska reforma bo učinkovala do leta 2020. Po mnenju ministrstva je zato odgovornost vlade, da se do tedaj uveljavi nova reforma.

Predstavniki Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD) so ob svojem obisku v Sloveniji v začetku maja menili, da bo treba od enkratnih ukrepov za konsolidacijo javnih financ preiti k bolj strukturnim spremembam. Za vzdržnost javnih financ pa bo zaradi hitre rasti staranja prebivalstva še posebej pomembna pokojninska reforma, so poudarili.

Pri tem so bolj kot leto, do kdaj bi morali delati, izpostavili pričakovano življenjsko dobo, na katero bi vezali reformo. Na vprašanje, kdaj bi jo morali sprejeti, sicer niso dali konkretnega odgovora. Čim prej, tem bolje, so menili.

Tudi Evropska komisija je Sloveniji sredi maja priporočila, naj nadaljuje dolgoročno reformo pokojninskega sistema.

V Sloveniji naj bi se število prebivalstva do leta 2060 zmanjšalo z današnjih 2,1 na dva milijona. Moški naj bi dočakali 84, ženske pa 89 let. Javni izdatki zaradi staranja prebivalstva kot delež bruto domačega proizvoda naj bi se z današnjih 24,7 odstotka do leta 2060 povečali na 31,5 odstotka, kaže poročilo Evropske komisije o staranju za leto 2015.