Dom upokojencev in oskrbovancev Impoljca, kjer trenutno skrbijo za malo manj kot 300 varovancev s posebnimi potrebami, v letošnjem letu praznuje že šest desetletij delovanja. V tem času je prehodil zelo dolgo in naporno pot od neugledne sirotišnice za stare in onemogle z zelo slabimi bivalnimi razmerami do današnje podobe doma, ki se lahko pohvali s oznako, da gre za enega najlepših objektov v dolini Save.

Pod okriljem doma na Impoljci delujeta še enoti varstva starejših v Brežicah in Sevnici, dislocirane bivalne enote pa imajo tudi na Mrtovcu, v Kompolju in v Boštanju, kjer v stanovanjskih hišah trenutno živi 36 ljudi.

Prvi stanovalci doma na Impoljci so bili občinski reveži in azilanti iz Posavja in Dolenjske, ki jim dom ni ponujal ravno uglednega zatočišča. Situacija se je obrnila leta 1962 s prihodom upravnika Frenka Valanta iz Sevnice, ki je začel spreminjati podobo zavoda na bolje. Zgodovinska prelomnica za dom pa je bila prav gotovo odločitev za novogradnjo oziroma celovita ureditev, ki je potekala vse do leta 1992.

Kot so zapisali v uvodu v monografijo, ki so jo v omenjenem zavodu izdali ob 60-letnici, je danes Dom upokojencev in oskrbovancev Impoljca sodobna skupnost bivajočih, ki so našli v domu varnost in toplino, k čemur so nedvoumno prispevale vse njegove razvojne faze.

To so na včerajšnji slovesnosti v domu ne nazadnje dokazali tudi stanovalci in zaposleni. TI so v nabito polni dvorani v domu pripravili prisrčen in topel program, ki verjetno ni pustil ravnodušnega nikogar.

Galerija

Arhiv Dolenjskega lista