Profimedia

Nemški Bild je pred kratkim poročal, da mnogi ukrajinski begunci v Nemčiji v prihodnje več ne bodo prejemali tako izdatne pomoči od države. Natančneje, vsi Ukrajinci, ki so v Nemčijo prišli po 1. aprilu 2025, bodo v prihodnje obravnavani kot prosilci za azil in bodo prejemali ustrezno nižjo pomoč. Dogovor o tem naj bi po poročanju nemškega tabloida dosegla nemški notranji minister Alexander Dobrindt in ministrica za socialne zadeve Bärbel Bas.

Trenutno v Nemčiji živi 1,1 milijona Ukrajincev. V okviru državljanskega dodatka denimo samske osebe prejmajo 563 evrov na mesec, država pa jim krije tudi stroške najemnine, ogrevanja in nekaterih ostalih storitev. Po zakonu o nadomestilih za prosilce za azil pa bi te iste osebe prejamele zgolj 196 evrov za osebne potrebe in 245 evrov za nujne stroške (hrana in oblačila). Skupaj torej 441 evrov na mesec. Zakaj je prišlo do takšne spremembe? V Nemčiji ugotavljajo, da je število zaposlenih priseljencev iz Ukrajine relativno majhno, z odločitvijo pa želijo, da se čim več Ukrajincev zaposli. 

Pogovori v Istanbulu

Rusi pripravljeni: "Žogica je na ukrajinski strani"

Koliko denarja prejmejo razseljene osebe iz Ukrajine pri nas?

V Sloveniji ima status začasne zaščite za razseljene osebe iz Ukrajine po podatkih ministrstva za notranje zadeve (3. junij 2025 ) 11.657 oseb. Višina denarne pomoči za razseljene osebe iz Ukrajine z začasno zaščito v Sloveniji ni enotna, saj je vezana na osnovni znesek minimalnega dohodka. Osebe, nastanjene v državnih nastanitvenih centrih, kjer imajo zagotovljeno hrano, so upravičene do žepnine v višini 30 odstotkov minimalnega dohodka (okoli 148 evrov na mesec) oziroma 55 odstotkov (približno 272 evrov) za ženske nad 63 let in moške nad 65 let.

Po zadnjih uradnih podatkih Urada vlade za oskrbo in integracijo migrantov je Slovenija v proračunih za leti 2022–2024 za pomoč ukrajinskim beguncem (izvajanje zakona o začasni zaščiti razseljenih oseb) skupaj namenila okrog 97 milijonov evrov: za leto 2022 je bilo načrtovanih 22 milijonov evrov, za 2023 38 milijonov, za 2024 pa slabih 37 milijonov evrov.

Bobo

Upravičeni tudi do denarne pomoči za nastanitev

Tisti, ki živijo pri zasebnikih, nimajo lastnih dohodkov in so prijavljeni kot brezposelni, lahko zaprosijo za denarno pomoč za preživetje: za prvo odraslo osebo ta znaša približno 420 evrov na mesec (85 odstotkov minimalnega dohodka), za vsako naslednjo okoli 208 evrov, za otroke pa približno 217 evrov oziroma okoli 306 evrov v enostarševskih družinah.

Podaljšanje izrednih razmer

Ruski droni Ukrajince puščajo "v temi in mrazu"

Poleg tega so upravičeni še do denarne pomoči za zasebno nastanitev (najemnina in stroški), ki je odvisna od števila družinskih članov in se giblje od približno 494 evrov na mesec za eno osebo do okoli 939 evrov za štiričlansko gospodinjstvo.

Slovenija zmanjšala izdatke že leta 2024

Svet Evropske Unije je 25. junija lani, podaljšal začasno zaščito za razseljene osebe iz Ukrajine do 4. marca 2026, predvsem zaradi tega, ker se razmere v državi niso izboljšale. Vlada je ob tem spremenila uredbo o denarni pomoči za zasebno nastanitev: po dveh letih od priznanja statusa se bo ta po novem dodeljevala v višini 85 odstotkov stroškov nastanitve (najemnina in stroški uporabe nepremičnine), a največ do določenih odstotkov osnovnega zneska minimalnega dohodka, ki so bili znižani za 15 odstotkov.

S spremembami je država želela takrat čim bolj izenačiti položaj oseb z mednarodno in začasno zaščito, obenem pa begunce z začasno zaščito spodbuditi k hitrejši integraciji v slovensko družbo, predvsem prek vključevanja na trg dela.

Profimedia

Kdo vse je po ruski invaziji zaščiten v Sloveniji?

Od 10. marca 2022 lahko v Sloveniji vse osebe, ki so zaradi vojaške invazije ruskih oboroženih sil zapustile Ukrajino, zaprosijo za status začasne zaščite. Ta poseben pravni okvir jim omogoča začasno prebivanje v Republiki Sloveniji, dostop do pomembnih pravic in podpornih storitev. 

Do začasne zaščite so upravičene osebe, ki so v Ukrajini prebivale pred 24. februarjem 2022 in so bodisi državljani Ukrajine, osebe, ki so bile v Ukrajini upravičene do mednarodne zaščite, njihovi družinski člani in osebe, ki so v Ukrajini prebivale na podlagi veljavnega dovoljenja za stalno prebivanje, a se ne morejo vrniti v svojo državo ali regijo izvora na varen in trajen način.

Postopek se začne na policiji

Po prihodu morajo prosilci za zaščito najprej opraviti registracijski postopek na policiji. V treh delovnih dneh po končanem registracijskem postopku mora prosilec pri katerikoli upravni enoti, ne glede na to, kje dejansko biva, vložiti vlogo za priznanje statusa začasne zaščite, priložiti fotografijo in pomembna dokazila za odločanje o vlogi. Če oseba, ki prosi za zaščito pri postopku ne sodeluje, se lahko šteje, da je prošnjo za začasno zaščito umaknila.

Čim prej

Kremelj si želi novega srečanja Putina in Trumpa

Kakšne pravice imajo pri nas ukrajinski begunci?

Prosilci za začasno zaščito imajo že v času obravnave vloge pravico do prebivanja v Sloveniji, do informacij v jeziku, ki ga razumejo, do nastanitve, hrane, obleke, obutve in higienskih potrebščin v nastanitvenih kapacitetah, do nujnega zdravljenja, izobraževanja in subvencionirane šolske prehrane.

Profimedia

Ko je status začasne zaščite priznan, se njihov nabor pravic razširi še na denarno pomoč (tudi za zasebno nastanitev), celovito zdravstveno varstvo, posebne denarne pomoči ob smrti družinskega člana in za stroške pogreba, dostop do trga dela, predšolsko vzgojo in izobraževanje, žepnino, ohranjanje celovitosti družine in združevanje družine ter pomoč pri uveljavljanju pravic in vključevanju v družbo.

Kaj pa dolžnosti?

Hkrati imajo prosilci in osebe z začasno zaščito tudi določene dolžnosti. Poleg spoštovanja slovenskega pravnega reda morajo ukrajinski begunci pri nas tudi sporočati odsotnost iz nastanitvenega centra.

Oseba z začasno zaščito mora uradu na posebnem obrazcu sporočiti odsotnost iz nastanitvenega centra, če traja več kot 24 ur in odsotnost iz Slovenije, če traja več kot 15 dni. Neopravičena odsotnost iz nastanitve, daljša od treh dni, brez predhodne najave pa velja za kršitev hišnega reda, zaradi katere se lahko izreče odpoved nastanitve. Za organizacijo bivanja skrbi Urad za oskrbo in integracijo migrantov.

Zaščita ni neomejena

Status začasne zaščite ne traja neomejeno. Preneha denimo, če oseba pridobi državljanstvo druge države, če ji poteče obdobje trajanja začasne zaščite ali pa se začasni zaščiti v Sloveniji odpove.

Če je status prenehal zaradi poteka trajanja začasne zaščite in oseba predhodno ni zaprosila za dovoljenje za prebivanje, lahko v Sloveniji ostane največ 30 dni po poteku časa trajanja začasne zaščite. Obstaja seveda nekaj izjem, kot so denimo izjeme iz zdravstvenih razlogov ali pa izjeme za mladoletne osebe, ki se v Sloveniji šolajo in njihove družinske člane.

MPA