Profimedia

V senci mirovnih pogovorov za končanje vojne v Ukrajini evropski politiki mrzlično iščejo način, kako priti do soglasja za tako imenovano reparacijsko posojilo Ukrajini, za katerega si želijo uporabiti zamrznjena sredstva ruske centralne banke. Kot je znano, večina teh sredstev leži na računu klirinške hiše Euroclear v Belgiji, zato predlogu nepresenetljivo najbolj nasprotuje Belgija, ki bi bila tudi najbolj izpostavljena povračilnim ukrepom Rusije.

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je prejšnji teden končno prestavila pravno podlago za uporabo zamrznjenih ruskih sredstev, ki je po njenih besedah le ena od dveh možnih rešitev za zagotovitev finančne pomoči Ukrajini za naslednji dve leti. Druga možna rešitev bi bila zadolževanje EU na kapitalskih trgih, kjer bi se za poroštva uporabil proračun EU.

Reparacijsko posojilo

Ursula von der Leyen predlaga dve rešitvi za financiranje Ukrajine

V Belgiji so še istega dne poudarili, da jih načrt Evropske komisije ni prepričal, saj da od drugih držav članic terjajo jasnejša finančna jamstva, da v primeru ruskih povračilnih ukrepov, če bi denimo Moskvi v prihodnosti ta sredstva uspelo izterjati po pravni poti, ne bi ostali sami. Evropski voditelji si želijo dogovor skleniti še pred vrhom EU čez dva tedna.

Skratka, tveganja bi se morala porazdeliti med vsemi državami članicami. Kot smo že poročali, se je časnik Politico medtem dokopal do dokumentov, v skladu s katerimi je predvidena solidarnostna delitev finančnega tveganja, pri čemer bi seveda določen del jamstev prevzela tudi Slovenija.

Večina preostalih sredstev na računih francoskih komercialnih bank

A pod vprašajem nista zgolj Belgija in njen Euroclear, precej nižji, a vendar nezanemarljiv delež zamrznjenih ruskih sredstev leži tudi na zasebnih bančnih računih v drugih državah članicah. Kot danes poroča Financial Times, se ob 185 milijardah v Euroclearu skoraj večina od preostalih 25 milijard evrov sredstev ruske centralne banke nahaja v komercialnih bankah v Franciji in Belgiji, precej manjši delež pa še v nekaterih drugih državah članicah.

Po podatkih časnika tako na računih v Belgiji leži skupno kar 192 milijard evrov (185 milijard v klirinški hiši Euroclear), v francoskih bankah približno 18 milijard evrov, v nemških 200 milijonov, na Cipru manj kot 100 milijonov ter na Švedskem in v Luksemburgu po 10.000 evrov. A tukaj se zaplete, Francija namreč že dve leti ne želi razkriti, v katerih njihovih komercialnih bankah leži ta denar.

Bančna tajnost

Kot je za Financial Times potrdilo več virov, seznanjenih s situacijo, to dejstvo, da v Parizu ne želijo razkriti niti, katere ustanove upravljajo s tem sredstvi, niti, za kaj se uporabljajo obresti s tega naslova, močno jezi oblasti v drugih državah članicah. Francija kot razlog za skrivalnice navaja, da so komercialne banke zavezane bančni tajnosti in zaupnosti, tako ni znano niti, koliko bank razpolaga s temi sredstvi, kaj šele, katere so te banke. »To so tržno občutljive informacije, kot bi zdravniki javno razpravljali o medicinskih kartotekah,« je glede zadeve denimo dejal tiskovni predstavnik Evropske komisije Olof Gill. Viri so za časnik sicer izrazili prepričanje, da je večina teh sredstev na računih največje francoske banke BNP Paribas, v kateri pa zadeve ne komentirajo.

Med Euroclearom in komercialnimi bankami sicer obstaja pomembna razlika. Kot so pojasnili pri časniku, Euroclear pogodbeno ni zavezan, da bi moral Rusiji plačevati tudi obresti iz naslova teh sredstev, dobiček, ki ga generirajo, se namreč šteje za »nepredviden dobiček,« z njim pa se financira 50-milijardno posojilo Ukrajini. Na drugi strani so po navedbah časnika zasebni posojilodajalci vsaj običajno pogodbeno zavezani, da zadržijo in končno Moskvi tudi izplačajo celotne ali del obresti. Pogodbeni pogoji se sicer razlikujejo od banke do banke.

Zamrznjena sredstva

Stotine milijonov: Za koliko denarja Ukrajini bo jamčila Slovenija?

V skladu s predlogom reparacijskega posojila Ukrajini bi sicer morebitna plačila obresti ruski centralni banki »v skladu s pogoji zadevnih pogodb« na koncu pokrila Evropska unija. Pod črto, z večino zamrznjenih sredstev ruske centralne banke razpolaga Euroclear, zato se razprave vrtijo predvsem okoli teh sredstev. Na drugi strani po poročanju Financial Times, ki se opira na navedbe svojega vira iz Pariza, »francoske banke dogajanju le sledijo, nimajo pa nobene želje po sodelovanju v razpravah.« O zadevi molčijo tudi v uradu francoskega predsednika Emmanuela Macrona, na francoskem finančnem ministrstvu in v francoski centralni banki.