Stotine milijonov: Za koliko denarja Ukrajini bo jamčila Slovenija?
Voditelji EU bodo na prihajajočem vrhu odločali o mehanizmu posojil, ki temelji na zamrznjenem ruskem premoženju in predvideva porazdelitev tveganja med vsemi članicami.
Evropski voditelji bodo 18. decembra na zasedanju v Bruslju razpravljali o financiranju ukrajinske obrambe in državnega proračuna. Razprave se bodo vrtele okoli mehanizma, s katerim želi Evropska unija uporabiti vrednost zamrznjenega ruskega premoženja za financiranje Ukrajine.
Dokumenti, ki jih navaja portal Politico, kažejo, da načrt predvideva solidarnostno delitev finančnega tveganja, pri čemer določen del jamstev prevzema tudi Slovenija.
Nemčija prevzema četrtino tveganja
Evropska komisija je diplomatom predstavila načrt za izdajo posojil Ukrajini v višini do 210 milijard evrov. Države članice morajo za zavarovanje teh posojil zagotoviti jamstva. Po poročanju portala Politico bodo države ta jamstva razdelile sorazmerno.

Sistem delitve v EU običajno sledi ključu kapitalskega deleža v Evropski centralni banki ali glede na bruto nacionalni dohodek (BND). Nemčija bo kot največje gospodarstvo v uniji zagotovila največji delež. Politico poroča, da bo Berlin jamčil za 51,3 milijarde evrov, kar znaša približno četrtino celotne vsote.
Nemški kancler Friedrich Merz je v Bruslju potrdil, da bo Nemčija prispevala svoj delež in s tem odgovorila na pomisleke drugih držav.
Slovenska obveznost znaša 796 milijonov evrov
Slovenija v evropskem gospodarskem merilu prispevala približno 0,4 odstotka bruto nacionalnega dohodka. Izračuni na podlagi tega deleža kažejo, da bo slovensko jamstvo v 210-milijardnem paketu znašalo 796 milijonov evrov.

Gre za jamstvo in ne za neposredno izplačilo, vendar vsota predstavlja potencialno obveznost za državni proračun. Znesek je primerljiv z večjimi infrastrukturnimi naložbami.
Če mehanizem poplačila s premoženjem ne bi deloval po načrtih, bi država to obveznost morala kriti s svojimi lastnimi sredstvi, oziroma iz proračuna.
Predvideno jamstvo za vse države članice glede na njihov gospodarski delež
Vir podatkov: Politico (izračuni temeljijo na GNI ključu za 210-milijardni paket).
Belgijski pomisleki narekujejo delitev tveganja
Takšna porazdelitev izhaja iz specifičnega položaja Belgije. V Bruslju deluje klirinška hiša Euroclear, ki upravlja večino, to je 185 milijard evrov, zamrznjenega ruskega premoženja.
Belgijski premier Bart De Wever nasprotuje uporabi teh sredstev brez ustreznih varovalk. Skrbi ga namreč, da bi Belgija v primeru pravnih sporov ali povračilnih ukrepov Moskve nosila celotno finančno breme.
Nemški kancler Merz je po pogovorih z belgijskim kolegom poudaril, da morajo rešitev zasnovati tako, da bodo »vse evropske države nosile enako tveganje«.
S tem jamstva ostalih članic, vključno s Slovenijo, ščitijo Belgijo pred izpostavljenostjo.

Poziv sedmerice držav in madžarsko nasprotovanje
Voditelji sedmih držav članic – Estonije, Finske, Irske, Latvije, Litve, Poljske in Švedske – so na vodstvo EU naslovili pismo, v katerem pozivajo k hitremu ukrepanju: »Podpora Ukrajini v njenem boju za svobodo in neodvisnost ni le moralna obveza, temveč je tudi v našem lastnem interesu.«
Postopek zapleta Madžarska, ki je vložila veto na izdajo novega skupnega dolga EU za kritje ukrajinskega proračuna. Politico piše, da to dejanje povečuje pritisk na voditelje, da prepričajo Belgijo v sprostitev ruskih sredstev, saj bi sicer države morale sredstva zagotoviti neposredno iz nacionalnih proračunov.
Načrtovana poraba sredstev
Če bodo voditelji dosegli dogovor, bo Evropska komisija sredstva usmerila v tri glavna področja. Politico povzema naslednji razrez:
|
Namen financiranja |
Znesek |
Cilj porabe |
|
|
Obramba |
115 mrd evrov |
Financiranje ukrajinske obrambne industrije v obdobju petih let. |
|
|
Proračun |
50 mrd evrov |
Kritje tekočih proračunskih potreb Kijeva. |
|
|
Odplačila |
45 mrd evrov |
Poplačilo lanskega posojila skupine G7. |
|
|
SKUPAJ |
210 mrd evrov |
Vir: Politico

Ukrajina za prihodnje leto napoveduje proračunski primanjkljaj v višini 71,7 milijarde evrov. Politico navaja, da bi morali v Kijevu brez dodatnih sredstev že aprila začeti krčiti javno porabo.
Evropska komisija napoveduje vzpostavitev nadzornih mehanizmov, ki bodo vključevali pregled pogodb in sledenje denarnim tokovom, kar bo omogočilo večjo transparentnost.
E-novice · Novice
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se