© 2025 SVET24, informativne vsebine d.o.o. - Vse pravice pridržane.
Zamrznjena sredstva
Čas branja 2 min.

Stotine milijonov: Za koliko denarja Ukrajini bo jamčila Slovenija?


Ž. U.
8. 12. 2025, 11.47
Posodobljeno
15:08
Deli članek
Facebook
Kopiraj povezavo
Povezava je kopirana!
Deli
Velikost pisave
Manjša
Večja

Voditelji EU bodo na prihajajočem vrhu odločali o mehanizmu posojil, ki temelji na zamrznjenem ruskem premoženju in predvideva porazdelitev tveganja med vsemi članicami.

golob merz.jpg
Profimedia
Nemški kancler Friedrich Merz je v Bruslju potrdil, da bo Nemčija prispevala svoj delež.

Evropski voditelji bodo 18. decembra na zasedanju v Bruslju razpravljali o financiranju ukrajinske obrambe in državnega proračuna. Razprave se bodo vrtele okoli mehanizma, s katerim želi Evropska unija uporabiti vrednost zamrznjenega ruskega premoženja za financiranje Ukrajine.

Dokumenti, ki jih navaja portal Politico, kažejo, da načrt predvideva solidarnostno delitev finančnega tveganja, pri čemer določen del jamstev prevzema tudi Slovenija.

Nemčija prevzema četrtino tveganja

Evropska komisija je diplomatom predstavila načrt za izdajo posojil Ukrajini v višini do 210 milijard evrov. Države članice morajo za zavarovanje teh posojil zagotoviti jamstva. Po poročanju portala Politico bodo države ta jamstva razdelile sorazmerno.

bdefb12fb1b0bee1cdca65969c7ee0f1.jpeg

Sistem delitve v EU običajno sledi ključu kapitalskega deleža v Evropski centralni banki ali glede na bruto nacionalni dohodek (BND). Nemčija bo kot največje gospodarstvo v uniji zagotovila največji delež. Politico poroča, da bo Berlin jamčil za 51,3 milijarde evrov, kar znaša približno četrtino celotne vsote.

Nemški kancler Friedrich Merz je v Bruslju potrdil, da bo Nemčija prispevala svoj delež in s tem odgovorila na pomisleke drugih držav.

Slovenska obveznost znaša 796 milijonov evrov

Slovenija v evropskem gospodarskem merilu prispevala približno 0,4 odstotka bruto nacionalnega dohodka. Izračuni na podlagi tega deleža kažejo, da bo slovensko jamstvo v 210-milijardnem paketu znašalo 796 milijonov evrov.

Preberite še

cc593d8a8407360aa0e90b40be0ea532.jpeg

Gre za jamstvo in ne za neposredno izplačilo, vendar vsota predstavlja potencialno obveznost za državni proračun. Znesek je primerljiv z večjimi infrastrukturnimi naložbami.

Če mehanizem poplačila s premoženjem ne bi deloval po načrtih, bi država to obveznost morala kriti s svojimi lastnimi sredstvi, oziroma iz proračuna.

Predvideno jamstvo za vse države članice glede na njihov gospodarski delež

Vir podatkov: Politico (izračuni temeljijo na GNI ključu za 210-milijardni paket).

Belgijski pomisleki narekujejo delitev tveganja

Takšna porazdelitev izhaja iz specifičnega položaja Belgije. V Bruslju deluje klirinška hiša Euroclear, ki upravlja večino, to je 185 milijard evrov, zamrznjenega ruskega premoženja.

Belgijski premier Bart De Wever nasprotuje uporabi teh sredstev brez ustreznih varovalk. Skrbi ga namreč, da bi Belgija v primeru pravnih sporov ali povračilnih ukrepov Moskve nosila celotno finančno breme.

Nemški kancler Merz je po pogovorih z belgijskim kolegom poudaril, da morajo rešitev zasnovati tako, da bodo »vse evropske države nosile enako tveganje«.

S tem jamstva ostalih članic, vključno s Slovenijo, ščitijo Belgijo pred izpostavljenostjo.

9a85fad30f40f98e6a822aa6b5732f3a.jpeg

Poziv sedmerice držav in madžarsko nasprotovanje

Voditelji sedmih držav članic – Estonije, Finske, Irske, Latvije, Litve, Poljske in Švedske – so na vodstvo EU naslovili pismo, v katerem pozivajo k hitremu ukrepanju: »Podpora Ukrajini v njenem boju za svobodo in neodvisnost ni le moralna obveza, temveč je tudi v našem lastnem interesu.«

Postopek zapleta Madžarska, ki je vložila veto na izdajo novega skupnega dolga EU za kritje ukrajinskega proračuna. Politico piše, da to dejanje povečuje pritisk na voditelje, da prepričajo Belgijo v sprostitev ruskih sredstev, saj bi sicer države morale sredstva zagotoviti neposredno iz nacionalnih proračunov.

Načrtovana poraba sredstev

Če bodo voditelji dosegli dogovor, bo Evropska komisija sredstva usmerila v tri glavna področja. Politico povzema naslednji razrez:

Namen financiranja

Znesek

Cilj porabe

Obramba

115 mrd evrov

Financiranje ukrajinske obrambne industrije v obdobju petih let.

Proračun

50 mrd evrov

Kritje tekočih proračunskih potreb Kijeva.

Odplačila

45 mrd evrov

Poplačilo lanskega posojila skupine G7.

SKUPAJ

210 mrd evrov

Vir: Politico

963737ec7df9c947b096f3303e2db769.jpeg

Ukrajina za prihodnje leto napoveduje proračunski primanjkljaj v višini 71,7 milijarde evrov. Politico navaja, da bi morali v Kijevu brez dodatnih sredstev že aprila začeti krčiti javno porabo.

Evropska komisija napoveduje vzpostavitev nadzornih mehanizmov, ki bodo vključevali pregled pogodb in sledenje denarnim tokovom, kar bo omogočilo večjo transparentnost.

E-novice · Novice

Prijavite se na e-novice in ostanite na tekočem z najpomembnejšimi dogodki doma in po svetu.

Hvala za prijavo!

Na vaš e-naslov smo poslali sporočilo s potrditveno povezavo.


© 2025 SVET24, informativne vsebine d.o.o.

Vse pravice pridržane.