Sašo Švigelj / MPA

Novost velja tudi že za dijake četrtih letnikov, ki se bodo na študij vpisovati v tem šolskem letu. V Pravni mreži za varstvo demokracije opozarjajo, da bi jim moral zakonodajalec zagotoviti prehodno obdobje.

Deležni desetodstotnega bonusa 

Prej veljavni zakon o visokem šolstvu je določal, da so bili študenti s posebnimi potrebami in študenti s posebnim statusom med drugim upravičeni do ugodnejše obravnave v izbirnem postopku v primeru omejitve. V pravilniku je tako določeno, da se na seznam naknadno sprejetih kandidatov uvrstijo »tudi kandidati s posebnimi potrebami in posebnim statusom, ki so si ta status pridobili v prijavno-sprejemnem postopku, se v rednem izbirnem postopku niso nikamor uvrstili, izpolnjujejo pogoje za vpis v študijski program in dosežejo najmanj 90 odstotkov minimuma točk, potrebnih za uvrstitev«.

A nov zakon ugodnejše obravnave ne omogoča več, ukinitev ugodnosti pa velja tudi že za dijake četrtih letnikov, ki se bodo na fakultete vpisovali v tem študijskem letu. »Dijaki, ki trenutno obiskujejo četrti letnik srednje šole so tretji letnik zaključili še pred začetkom veljavnosti novega zakona, zato niso mogli vedeti, da bodo morale biti tudi ocene iz tega obdobja višje, svojega ravnanja pa za nazaj ne morejo prilagoditi novim pravilom. Prav tako pridobljenih ocen ne morejo spremeniti za nazaj,« so opozorili v Pravni mreži za varstvo demokracije.

Bodo dijaki zahtevali ustavno presojo?

Sami zato ocenjujejo, da bi z vidika načela varstva zaupanja v pravo zakonodajalec moral dijakom morali zagotoviti vsaj ustrezno prehodno obdobje. Tako bi zagotovil, »da ne bi arbitrarno in nesorazmerno posegel v pravni položaj dijakov s posebnimi potrebami oziroma posebnim statusom, ki letos obiskujejo četrti letnik srednje šole«.

Dijaki s posebnimi potrebami oziroma posebnim statusom, ki trenutno obiskujejo četrti letnik srednje šole, so v času obiskovanja tretjega letnika utemeljeno pričakovali, da bodo deležni ugodnosti pri vpisu, ki jo je predvideval zakon.

Ni jasno, kakšen javni interes bi lahko prevladal, da so dijakom ta možnost ukinili kot nujno in brez prehodnega obdobja. Kot pravijo v pravni mreži, gre med dijaki in dijakinjam četrtih letnikov iskati tudi potencialne vlagatelje pobude za presojo ustavnosti novega zakona, saj zakonske spremembe neposredno posegajo v njihov pravni položaj.

Ministrstvo: Imeli bi neupravičeno prednost

Iz pojasnil pristojnega ministrstva izhaja, da sprememb ne bo, tudi prehodnega obdobja očitno namenoma niso predvideli. Kot pravijo, imajo dijakinje in dijaki s posebnim statusom že prilagojeno tako srednješolsko izobraževanje kot opravljanje mature, »zato ni smiselno, da se jim daje še dodatna prednost v izbirnih postopkih na visokošolskih zavodih.« Desetodstotni bonus, ki so ga bili poleg tega deležni doslej, bi pomenil neupravičeno prednost v primerjavi z drugimi, ki teh ugodnosti nimajo, so pojasnili po poročanju Dela.

V tem študijskem letu je v prvem prijavnem roku 8,8 odstotka oziroma 1399 kandidatov označilo, da želijo uveljavljati posebne potrebe oziroma pridobiti posebni status (športniki, kulturniki, tekmovalci na mednarodnih tekmovanjih, študenti starši).