© 2025 SVET24, informativne vsebine d.o.o. - Vse pravice pridržane.
Reparacijsko posojilo
Čas branja 2 min.

Antonio Costa: EU zelo blizu dogovora o zamrznjenih ruskih sredstvih


Savo Radjenovič
9. 12. 2025, 21.20
Deli članek
Facebook
Kopiraj povezavo
Povezava je kopirana!
Deli
Velikost pisave
Manjša
Večja

Po besedah predsednika Evropskega sveta Antonia Coste so evropski voditelji zelo blizu dogovora o financiranju novega posojila Ukrajini.

Antonio Costa, Ursula von der Leyen
Profimedia
Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen in predsednik Evropskega sveta Antonio Costa.

Voditelji držav članic EU so 23. oktobra sprejeli zavezo, da bodo pokrili finančno pomoč Ukrajini za naslednji dve leti. Finančna pomoč, ki so jo pred začetkom novega mandata Donalda Trumpa Ukrajini namenile ZDA, je usahnila, tako je finančno breme pristalo izključno na plečih EU in drugih zaveznic po svetu, kot so Združeno kraljestvo, Kanada in Japonska.

Številke o celotnem znesku se sicer v različnih poročilih razlikujejo, po navedbah predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen pa bi Ukrajina za delovanje države in obrambo pred Rusijo v naslednjih dveh letih potrebovala 135 milijard evrov, pri čemer bi EU pokrila dve tretjini teh potreb oziroma 90 milijard evrov. Da bo Ukrajina potrebovala 135 milijard evrov, so ocenili tudi v Mednarodnem denarnem skladu.

Evropska komisija si želi dogovora o reparacijskem posojilu, težkem do skupno 165 milijard evrov, pri čemer bi na premeten način uporabili zamrznjena sredstva ruske centralne banke, večina katerih se nahaja na računih belgijskega ponudnika finančnih storitev Euroclear, a se del »denarja« oziroma obveznic skriva tudi v komercialnih bankah v drugih državah. Kot so načrt pojasnili njegovi snovalci, Rusije s to potezo ne bi razlastili, saj bi uradno še vedno obdržala pravico do sredstev, a bi bila do poplačila upravičena le v primeru, če po koncu vojne in odpravi sankcij v zameno Ukrajini plača odškodnino oziroma vojne reparacije.

Preberite še

V Združenem kraljestvu prikimali, Kanada in Japonska oklevata

Kot je znano, Belgija, ki je tveganjem najbolj izpostavljena, načrtu nasprotuje oziroma od drugih držav zahteva trdna finančna jamstva, da v primeru ruskih povračilnih ukrepov, če bi denimo Moskvi v prihodnosti ta sredstva uspelo izterjati po pravni poti, ne bi ostali sami. Da bi se tveganje razpršilo, je Belgija k podobni shemi pozvala tudi druge države G7, v katerih se nahajajo zamrznjena sredstva, kot so Združeno kraljestvo, Kanada in Japonska.

Britanski premier Keir Starmer je že konec novembra potrdil, da je Združeno kraljestvo pripravljeno sprejeti takšno potezo. Po poročanju britanskega Guardiana gre v tem primeru za sredstva v višini nekaj več kot osem milijard funtov (nekaj več kot devet milijard evrov). Kanadske oblasti so oktobra sporočile le, da bodo o tej možnosti razmislili, medtem ko na Japonskem te možnosti niso izključili.

Kot smo že poročali, si vsaj v EU dogovor želijo doseči do vrha EU 18. decembra. Kot je prejšnji teden pojasnila von der Leyen, bo za to odločitev o zamrznjenih ruskih sredstvih potrebna kvalificirana večina držav članic v Svetu EU.

Če bo treba, bodo za mizo sedeli več dni

Predsednik Evropskega sveta Antonio Costa je nato po poročanju tiskovne agencije Reuters v torek naznanil, da so zelo blizu rešitvi. »Podrobno usklajujemo pravno in tehnično rešitev, s katero bi se strinjala vsaj kvalificirana večina držav članic. Mislim, da smo zelo blizu rešitvi,« je dejal Costa. Ob tem je poudaril, da sam meni, da bo odločitev sprejeta 18. decembra na vrhu, če pa se to ne bo zgodilo, je po lastnih besedah »kolegom« že pojasnil, da se bodo pogovori nadaljevali naslednje dni, »dokler ne dosežemo dogovora.«

E-novice · Novice

Prijavite se na e-novice in ostanite na tekočem z najpomembnejšimi dogodki doma in po svetu.

Hvala za prijavo!

Na vaš e-naslov smo poslali sporočilo s potrditveno povezavo.


© 2025 SVET24, informativne vsebine d.o.o.

Vse pravice pridržane.