Profimedia

Od začetka vojne agresije Rusije so članice Evropske unije Ukrajini zagotovile podporo v vrednosti dobrih 187 milijard evrov. Ukrajina tudi v prihodnje potrebuje veliko denarja za funkcioniranje in obrambo. Okoli 140 milijard evrov za naslednji dve leti, ob predpostavki, da bi se vojna končala do konca leta 2026.

Med najbolj vročimi idejami za financiranje posojila Ukrajini je uporaba v okviru sankcij zamrznjenega ruskega premoženja. Ukrajina bi ga vrnila šele, ko bi ji Moskva povrnila vojno škodo, torej najverjetneje nikoli. Poroštva za posojilo bi morale zagotoviti države članice, ki pa se jim to ne bi štelo k dolgu. »Naslednji korak zdaj je, da je komisija pripravljena predstaviti besedilo pravne podlage. Naj bom zelo jasna, ne vidim možnosti, da bi za to plačali samo evropski davkoplačevalci. To je nesprejemljivo,« je nedavno poudarila predsednica Evropske komisije Ursula Von der Leyen in podprla rešitev z uporabo ruskega premoženja. Tega je v Evropi okoli 185 milijard evrov.

Številne sporne točke

Evropski voditelji: Mirovni načrt je osnutek, ki terja še veliko dela

Profimedia

Druga možnost je, da bi se EU zadolžila na kapitalskih trgih in sredstva posodila Ukrajini. V okviru tretje možnosti bi EU zbrala prispevke držav članic, ki bi se za sodelovanje odločile na prostovoljni osnovi, in sredstva nato v obliki nepovratne pomoči posredovala Ukrajini.

Belgija se boji ruskih povračil

Temu načrtu najbolj nasprotuje Belgija, kjer je shranjenega večina zamrznjenega ruskega premoženja. V Bruslju je sedež finančne družbe Euroclear, na računu katerega je bilo ob uvedbi sankcij 140 milijard evrov ruskih sredstev. Belgijski premier premier Bart De Wever vztraja, da mora biti uporaba ruskih sredstev skladna z evropskim in mednarodnim pravom. Boji se namreč ruskih povračil, zato Belgija zahteva solidarnost drugih evropskih držav, če bi šlo kaj narobe.

Pomisleki

V EU zamrznjen ruski denar še ne gre v Ukrajino

Slovenija previdna predvsem zaradi Krke

Slovenija sledi večini evropskih držav in je pripravljena dati tudi nacionalne garancije za financiranje z uporabo zamrznjenega ruskega premoženja, je nedavno povedal slovenski finančni minister Klemen Boštjančič in poudaril, da je sicer treba rešiti še vrsto »zapletenih pravnih vprašanj, zato da to na koncu ne bi vplivalo na naš proračun«. Ključno je, da »ne gre za zaplembo ruskega premoženja, ampak se bo to vprašanje reševalo v okviru pogajanj o mirovnem sporazumu«.

Profimedia

Ker tudi evropska podjetja delujejo v Rusiji, je pomembno, da je posojilo vzpostavljeno na pravno ustrezen način, je še povedal Boštjančič, tako da Rusija ne bi mogla poseči po premoženju evropskih družb. Slovenija je pri tem še posebej previdna predvsem zaradi farmacevtske družbe Krka, ki je močno prisotna na ruskem trgu - skoraj petino letnih prihodkov ustvari v Rusiji.

Ukrajinska predaja?

Razkrit mirovni načrt za Ukrajino v 28 točkah

V Sloveniji zamrznjenih 8.5 milijonov evrov 

Koliko pa je zamrznjenega ruskega premoženja v Slovenije, nas je zanimalo. Z ministrstva za finance so nam odgovorili, da v Sloveniji ni »imobiliziranega premoženja ruske centralne banke, ki je predmet pogovorov o pomoči Ukrajini.« Na podlagi sprejetih sankcij zoper Rusijo pa je v Sloveniji zamrznjenih okoli 8,5 milijona evrov ruskih »sredstev in gospodarskih virov, pri čemer gre v glavnem za denarna sredstva in terjatve.«